1 Korinčanom 4 - Živa Nova zaveza

Samo Bogu sem odgovoren

¹ Zato je prav, da vidite v nas tisto, kar v resnici smo: Kristusove služabnike in oskrbnike, ki po Božjem nalogu oznanjajo ljudem Božje skrivnosti.

² Od oskrbnikov zahtevamo predvsem, da so zanesljivi.

³ Kakšen pa sem glede tega jaz? Ni tako pomembno, kako vi, ali drugi ljudje sodijo o meni, kar zadeva to stvar. Celo moja lastna sodba ni pomembna.

⁴ Ne zavedam se sicer, da bi bil kriv, toda to še ne pomeni, da to tudi nisem. Pomembna je samo Božja sodba!

⁵ Zato nikar prehitro ne prinašajte kakršnihkoli zaključkov o kateremkoli človeku. Počakajte do Gospodovega prihoda. Potem nas bo on postavil na svetlo, tako da bodo vsi lahko videli, kaj je v naši notranjosti. Tedaj bodo vsi lahko izvedeli, kakšni so bili naši motivi, ko smo delali za Boga. Tedaj bo Bog vsakega pohvalil v taki meri, v kakršni je kdo zaslužil.

⁶ Zdaj sem vzel sebe in Apola kot primer, da bi vam pokazal, kako narobe je, če zaupate v človeka. Ne ponašajte se z enim izmed Božjih učiteljev bolj kot z drugim.

⁷ Zakaj ste tako ponosni? Le kaj imate, česar vam ni dal Bog? In če vse, kar imate, prihaja od Boga, zakaj se imate za tako pomembne, kot da ste sami kaj doprinesli k temu?

Še nismo na cilju

⁸ Vi pa ste tako siti in zadovoljni sami s seboj. O sebi mislite, da ste tako zelo bogati, da prav ničesar ne potrebujete. Domišljate si, da bi že zdaj lahko vladali, kot da se je Kristus že vrnil? Nas pa sploh ne potrebujete. Želel bi, da bi res že kraljevali s Kristusom. Tedaj bi bili tudi mi že na cilju, kar zadeva našo vero in bi lahko kraljevali skupaj z vami.

⁹ Vendar se mi zdi, da je Bog nas, glasnike njegovega evangelija, postavil na zadnje mesto, bliže smrti kakor življenju. Bojujemo se, kot bi bili v areni, pred očmi vsega sveta. Ljudje in angeli napeto gledajo, kako se bo ta borba končala.

¹⁰ Zaradi Kristusa nas imajo za norce; vi pa ste častivredni kristjani. Mi smo pri koncu svojih moči; vi pa ste močni. Vas cenijo in spoštujejo; nam pa se posmehujejo.

¹¹ Do današnjega dne trpimo lakoto in žejo in oblečeni smo v cunje. Tepejo nas in porivajo sem ter tja, nikjer nismo doma.

¹² Le s težavo se preživljamo. Ko pa nas žalijo, blagoslavljamo. Kadar nas preganjajo, se ne branimo. Ko nas zasmehujejo, ljubeznivo odgovarjamo.

¹³ Ves čas so ravnali z nami tako, kot bi bili le v nadlego in najraje bi se nas znebili.

¹⁴ Ne pišem vsega tega zato, da bi vas osramotil. Rad bi vas samo pokaral, moji ljubljeni otroci in vrnil na pravo pot.

¹⁵ Celo če bi imeli deset tisoč vzgojiteljev, ki bi vas poučevali v veri, nimate mnogo očetov. Jaz sem vam namreč prinesel radostno sporočilo o Jezusu Kristusu, po katerem ste sprejeli življenje.

¹⁶ Zato vas prosim: ravnajte se po mojem zgledu, kakor se otroci ravnajo po zgledu svojih očetov.

¹⁷ Prav zaradi tega sem tudi poslal k vam Timoteja, da bi vam pomagal pri tem. On je namreč eden izmed teh, ki sem jih pridobil za Kristusa, Božji otrok, ki ga ljubim in na katerega se lahko zanesem. On vas bo spomnil na vsa navodila, ki sem jih dal vam, pa tudi vsem drugim cerkvam po naročilu Jezusa Kristusa.

¹⁸ Vem, da so nekateri med vami postali zelo ošabni in mislijo, da ne bom prišel v Korint, da bi razčistil te stvari z vami.

¹⁹ Toda če le Gospod dovoli, bom kmalu spet pri vas. Tedaj pa bom videl, če so ti ponosni ljudje kristjani samo na jeziku, ali pa zares prebiva v njih Božja moč.

²⁰ Božje kraljestvo namreč niso samo besede, ono se kaže v življenju, v katerem vsak lahko prepozna Božjo moč.

²¹ Kako torej hočete, da pridem k vam? S palico, da bi vas kaznoval, ali pa z ljubeznijo in prijaznostjo?