Sv. Matevž 9 - Življenje z Jezusom

¹ Jezus se je vkrcal v čoln in se vrnil v svoje mesto na drugi strani jezera.

² Tam so mu neki ljudje na nosilih prinesli hromega moškega. Jezus je videl, kako mu zaupajo. »Dragi moj, ne skrbi,« je rekel hromemu, »odpuščam ti grehe.«

³ Tam pa je bilo tudi nekaj razlagalcev Božjih zakonov. »To žali Boga!« so si mislili. »Tale človek se kar enači z Bogom!«

⁴ Toda Jezus jim je videl v misli. »Kakšno zlo pa vam roji po glavi?« jim je rekel.

⁵ »No, kaj je lažje? Reči: ›Odpuščam ti grehe‹ ali ukazati: ›Vstani in shodi‹?

⁶ Toda zdaj boste videli, da lahko Človeško bitje z vso avtoriteto odpušča človeške grehe.« Tedaj se je obrnil k hromemu in mu dejal: »Vstani, poberi svoja nosila in pojdi domov.«

⁷ In ta je vstal in odšel domov.

⁸ Množico ljudi, ki so bili prisotni, je obšla sveta groza. Slavili so Boga, ker je dal ljudem takšno avtoriteto in moč.

⁹ Jezus se je odpravil naprej in v carinarnici zagledal uradnika z imenom Matej. Sedel je in pobiral davke za rimsko okupatorsko oblast. »Pojdi z mano,« mu je rekel, »bodi moj učenec.« Matej je vstal in šel z njim.

¹⁰ Jezusa je skupaj z učenci povabil k sebi na večerjo. Tam se jim je pridružilo še več davkarjev in drugih ljudi na slabem glasu.

¹¹ To pa so opazili ljudje iz vplivne skupine farizejev. »Kako se lahko vaš učitelj druži s takšnimi izmečki,« so spraševali Jezusove učence, »in z njimi celo veselo jé?«

¹² »Zdravi ne potrebujejo zdravnika,« jim je odvrnil Jezus, ki je to slišal. »Potrebujejo ga bolni.

¹³ Še enkrat razmislite, kaj govori Bog na temle mestu v Svetem pismu: ›Nočem obrednih žrtvovanj, temveč da ste dobri drug z drugim.‹ Moje poslanstvo je, da ljudi, ki so daleč od Boga, povabim nazaj k njemu, ne pa da se ukvarjam s tistimi, ki so z njim v pravem odnosu.«

¹⁴ Tedaj so prišli k Jezusu učenci krščevalca Janeza in mu očitali: »Mi in farizeji se držimo zelo strogih pravil glede posta in se pogosto odrekamo hrani. Zakaj tega ne delajo tudi vaši učenci?«

¹⁵ »Ko gostje na poroki praznujejo skupaj z ženinom,« je odvrnil Jezus, »pač ne morejo biti žalostni. Zgodilo pa se bo, da jim bodo ženina vzeli, in tedaj se bodo postili.

¹⁶ Nihče namreč ne krpa stare obleke z močno novo zaplato. Novo blago bi se skrčilo in še bolj raztrgalo staro obleko.

¹⁷ Podobno se ne hrani mladega vina v starih vinskih mehovih. To bi jih razgnalo, vino bi se razlilo in mehovi bi bili uničeni. Ne, mlado vino se hrani v novih mehovih. Tako se ne uničijo niti mehovi niti vino.«

¹⁸ Medtem ko je Jezus to razlagal, je prišel k njemu eden od tamkajšnjih voditeljev. Vrgel se je predenj z besedami: »Prosim, moja hčerka je ravnokar umrla. Ampak če vi pridete in v molitvi položite svoje roke nanjo, bo oživela.«

¹⁹ Jezus je vstal in šel z njim. Spremljali so ga učenci.

²⁰ Nenadoma se mu je od zadaj približala ženska, ki je že dvanajst let krvavela. Na skrivaj se je dotaknila resic na robu njegovega oblačila.

²¹ Mislila si je: »Dovolj bo, da se samo dotaknem njegove obleke, pa bom ozdravljena.«

²² Jezus se je obrnil in jo zagledal. »Draga moja, ne skrbi,« ji je dejal, »tvoje zaupanje vame te je ozdravilo.« V tistem trenutku je ženska ozdravela.

²³ Potem je Jezus prišel v voditeljevo hišo. Videl je, da je pogrebna godba že prispela in da se je zbralo že precej ljudi, ki so začeli z glasnim objokovanjem.

²⁴ »Kar pojdite domov,« jim je rekel. »Deklica ni mrtva, ampak samo spi.« Posmehovali so se mu,

²⁵ vendar so morali oditi. Potem je Jezus prišel k njej in jo trdno prijel za roko. In deklica je vstala!

²⁶ To se je razvedelo po vsej okoliški pokrajini.

²⁷ Jezus je odšel od tam in med potjo sta mu začela slediti dva slepa človeka. »Mesija, naslednik kralja Davida!« sta kričala za njim. »Usmilite se naju!«

²⁸ Ko je Jezus prispel domov, sta prišla k njemu. »Ali mi zaupata, da vaju lahko ozdravim?« ju je vprašal. »Da, Gospod,« sta odgovorila.

²⁹ Tedaj se je dotaknil njunih oči. »Ker sta mi zaupala,« je rekel, »se bo to tudi zgodilo.«

³⁰ Takoj se jima je vrnil vid, Jezus pa ju je resno opozoril: »Pazita, da tega nihče ne izve!«

³¹ Onadva pa sta odšla in pripovedovala o Jezusu vsem ljudem v tisti pokrajini.

³² Ravno ko sta odhajala, so k Jezusu pripeljali nemega človeka, ki je bil pod oblastjo demona.

³³ Jezus ga je izgnal in človek je spet spregovoril. Ljudje so bili navdušeni. »Še nikoli v naši zgodovini se ni dogajalo kaj podobnega!« so pravili.

³⁴ Farizeji pa so to razložili takole: »Če Jezus izganja demone, je to zato, ker dobiva moč od njihovega vladarja, hudiča.«

³⁵ Tako je Jezus potoval naokrog po vseh mestih in vaseh. V sinagogah je razlagal, kaj Bog naroča ljudem, in razglašal dobro novico o prihodu Božje vladavine. Obenem je ljudi ozdravljal vseh bolezni in težav.

³⁶ Videl je veliko obupanih z uničenimi življenji. Zasmilili so se mu v dno srca, ker so bili kakor izgubljene ovce, za katere ne skrbi noben pastir.

³⁷ Zato je svojim učencem rekel: »Ti ljudje so kakor obilen pridelek na polju, ki čaka, da bi ga pobrali. Pripravljeni so sprejeti Božjo vladavino, vendar manjka delavcev, ki bi jih pripeljali vanjo.

³⁸ Zato prosite Boga, naj pošlje več delavcev, ki bodo vsem tem ljudem razglasili nastop njegove vladavine.«