Sv. Matevž 14 - Življenje z Jezusom

¹ Ravno tedaj je za Jezusa zvedel pokrajinski vladar Herod Antipa.

² »Tole je krščevalec Janez,« je govoril svojim služabnikom. »Vrnil se je iz sveta mrtvih, zato lahko dela takšne čudeže.«

^3-4 Zgodilo se je namreč tole. Herod se je poročil s Herodiado, ki je bila prej poročena z njegovim bratom Filipom. Janez pa mu je to kar naprej očital: »Božji zakoni ne dovoljujejo, da se poročite z njo!« Herod je naročil, naj Janeza aretirajo in vržejo v zapor.

⁵ Najrajši bi ga dal usmrtiti, vendar se je bal upora, saj so mnogi verjeli, da je Janez Božji prerok.

⁶ Potem pa je Herod praznoval rojstni dan. Med pogostitvijo je kot plesalka nastopila Herodiadina hči. Herodu je bila tako všeč,

⁷ da je svečano prisegel, da ji bo dal, kar koli želi.

⁸ Dekle pa je po nasvetu svoje matere rekla: »Prosim, če lahko tukaj na krožniku dobim glavo krščevalca Janeza.«

⁹ Herodu je bilo hudo žal, vendar ni mogel prelomiti obljube, ki jo je dal pred vsemi gosti. Ukazal je, naj ugodijo dekletu.

¹⁰ V zapor je poslal rablja, ki je Janezu odsekal glavo

¹¹ in jo prinesel na krožniku. Dali so jo dekletu, ta pa jo je odnesla svoji materi.

¹² Janezovi učenci so prišli po njegovo truplo in ga pokopali. Potem so vse to sporočili Jezusu.

¹³ Zaradi novice o tem, kaj se je zgodilo s krščevalcem Janezom, se je Jezus umaknil s tistega področja. V čolnu je odplul na neki odmaknjen kraj, da bi bil lahko sam. Toda mnogi v okoliških mestih so to zvedeli in šli za njim po kopnem.

¹⁴ Ko se je torej Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico ljudi. Zasmilili so se mu v dno srca, zato je ozdravil vse, ki so bili bolni.

¹⁵ Ko se je že večerilo, so učenci zaskrbljeni prišli k Jezusu. »Tale kraj je odročen in pozno je že,« so rekli. »Končati bo treba shod in pustiti ljudi, da si v okoliških vaseh kupijo hrano.«

¹⁶ »Ni treba, da grejo,« je odgovoril Jezus, »kar vi jim dajte jesti.«

¹⁷ »Tukaj nimamo več kot pet hlebcev kruha in dve pečeni ribi,« so odvrnili.

¹⁸ »Prinesite mi jih sem,« je rekel Jezus.

¹⁹ Potem je naročil ljudem, naj se posedejo po travniku, da bodo jedli. Vzel je pet hlebcev in dve ribi ter se ozrl proti nebu in izrekel blagoslov. Nato jih je začel lomiti na kose in dajati svojim učencem, ti pa so jih delili ljudem.

²⁰ Vsi so se najedli do sitega in še je ostalo – zbrali so še celih dvanajst košar razlomljenih kosov.

²¹ Nahranili so okrog pet tisoč moških, poleg njih pa še mnogo žensk in otrok.

²² Takoj zatem je Jezus od učencev zahteval, naj se vkrcajo v čoln in sami odplujejo naprej čez jezero. Medtem naj bi se on poslovil od zbranih ljudi.

²³ Jezus je torej razpustil shod, nato pa se je vzpel v hribovje, v samoto, da bi molil. Ko se je znočilo, je bil Jezus tam sam.

²⁴ Čoln z učenci je bil medtem že daleč od obale, a ker je pihal nasproten veter, so vanj butali močni valovi.

²⁵ Malo pred jutrom se je Jezus odpravil proti njim. Hodil je kar po vodi.

²⁶ Ko so ga učenci zagledali, kako hodi po jezeru, so se močno prestrašili. »Prikazen! Prikazen!« so začeli kričati od groze.

²⁷ »Vse je v redu!« jim je takoj zaklical Jezus. »Jaz sem, ne bojte se!«

²⁸ »Gospod, če ste to res vi,« mu je nazaj zaklical Peter, »ukažite, naj še jaz pridem k vam po vodi.«

²⁹ »Pridi!« mu je rekel Jezus. Peter je stopil s čolna in začel po vodi hoditi proti Jezusu.

³⁰ Potem pa je začutil, kako močno piha veter, in postalo ga je strah. Začel se je potapljati. »Gospod, rešite me!« je zakričal.

³¹ Jezus se je takoj stegnil in prijel Petra. »O ti nezaupljivec,« je rekel Jezus, »zakaj si podvomil vame?«

³² Zlezla sta v čoln in veter je utihnil.

³³ Vsi v čolnu so se vrgli na kolena pred Jezusa. »Prav res,« so rekli, »vi ste sin Boga!«

³⁴ Prečkali so jezero in pristali pri Genezaretu.

³⁵ Ko so prebivalci tega mesta prepoznali Jezusa, so o njegovem prihodu obvestili vso okoliško pokrajino. Ljudje so k njemu pripeljali bolnike

³⁶ in ga prosili, da bi se lahko samo dotaknili resic na robu njegove obleke. Kdor koli se ga je dotaknil, je ozdravel.