Sv. Matevž 13 - Življenje z Jezusom

Skrivnosti nebeške vladavine

¹ Še isti dan se je Jezus odpravil iz hiše, kjer je bil, in odšel h Galilejskemu jezeru. Na obali je ljudem začel razlagati svoje sporočilo,

² vendar se je zbrala takšna množica, da si je moral poiskati čoln. Nadaljeval je tako, da jim je govoril iz čolna, poslušalci pa so se drenjali na obali.

³ Tokrat jih je nagovoril z različnimi prispodobami: »Ko gre kmet sejat,

⁴ nekaj semena pristane ob poti. Tja priletijo ptice in ga pozobajo.

⁵ Drugo seme prileti na skalnata tla, kjer zemlje ni veliko in je čisto plitka. Seme takoj požene,

⁶ ko pa začne pripekati sonce, rastlinice ovenijo, ker nimajo globokih korenin.

⁷ Nekaj semena pristane tudi med trnjem. Trnje ga potem preraste in zaduši, tako da rastlinice ne morejo dozoreti.

⁸ Nekaj semena pa pristane na dobri zemlji. To obrodi pridelek, ki je tridesetkrat, šestdesetkrat ali celo stokrat večji od posejanega.

⁹ Dobro razmislite o tem!«

¹⁰ Potem so prišli k Jezusu njegovi učenci in mu rekli: »Zakaj govorite ljudem v prispodobah? Ne razumejo vas.«

¹¹ »Vam je Bog dal, da dojemate njegove skrivnostne načrte, namreč da je že začel vzpostavljati svojo vladavino v svetu,« je Jezus odvrnil učencem. »Drugim pa tega spoznanja ni dal.

¹² S tem je takole: če razumeš nekaj tega, kar razlagam, ti bo Bog dal, da boš razumel še veliko več. Če pa z vsem tem nočeš imeti opravka, boš izgubil še tisto malo razumevanja, kar ga imaš.

¹³ Ti ljudje me vidijo in slišijo, vendar me sploh ne razumejo. Zaradi tega jim govorim v prispodobah.

¹⁴ Tako se uresničuje napoved preroka Izaija: ›Še in še boste napenjali ušesa, pa vam nič ne bo jasno, razbijali si boste glavo, pa nikakor ne boste dojeli.

¹⁵ Ti ljudje so se čisto poneumili! Mašijo si ušesa in zatiskajo si oči. Zato ne dojamejo, ne sprevidijo in ne slišijo; zato se nočejo vrniti k meni in mi ne pustijo, da bi jih ozdravil.‹

¹⁶ Ampak vi, moji učenci – kako srečni ste lahko! Vi vidite in dojemate, kaj se dogaja.

¹⁷ Res, mnogi Božji preroki in ljudje, ki so živeli v pravem odnosu z Bogom, so si silno želeli videti in slišati stvari, ki jih doživljate vi, pa jim ni bilo dano.

¹⁸ Poslušajte torej, kaj pomeni prispodoba o kmetu, ki seje.

¹⁹ Seme ob poti predstavlja vsakogar, ki sliši sporočilo o nebeški vladavini, a ga ne dojame. K takšnemu pride hudič in ga preslepi, da to sporočilo pozabi.

²⁰ Seme na skalnatih tleh pomeni človeka, ki sliši sporočilo in ga takoj navdušeno sprejme,

²¹ vendar je nezanesljiv kakor rastlinica brez korenine. Takoj ko pride do težav ali ga družba začne zatirati, ker govori o nastopu nebeške vladavine, se mu vse to zdi preveč in odneha.

²² Seme, ki je posejano med trnjem, pa predstavlja nekoga, ki sliši novico o nebeški vladavini, vendar ne pusti, da bi mu spremenila življenje. Še naprej misli samo na vsakodnevne skrbi in kako zaslužiti več denarja. To ga zavede in zaduši Božje sporočilo v njem. Tak človek je kakor rastlina, ki ne dozori in ne da pridelka.

²³ Seme na dobri zemlji pa predstavlja človeka, ki sliši sporočilo in ga dojame. Ta spremeni svoje življenje in začne delati to, kar je dobro. Zato je kakor seme, ki obrodi tridesetkrat, šestdesetkrat ali celo stokrat večji pridelek od posejanega.«

²⁴ Nato je Jezus zbrani množici postregel s še eno prispodobo: »Z nebeško vladavino se godi podobno kot v naslednjem primeru. Neki posestnik je na svoji njivi posejal dobro pšenično seme.

²⁵ Ponoči, ko so vsi spali, je prišel njegov sovražnik in med pšenico posejal strupeno ljuljko ter se izmuznil proč.

²⁶ Ko so bilke toliko zrasle, da so se začeli kazati klasi, so delavci opazili, da je med njimi ljuljka.

²⁷ Šli so k posestniku in mu rekli: ›Gospod, na njivi ste posejali dobro seme, ampak zdaj je vmes tudi ljuljka! Kako to?‹

²⁸ ›To je naredil nekdo, ki nas sovraži,‹ je odvrnil on. ›Ali naj jo gremo zdaj populit?‹ so ga vprašali delavci.

²⁹ ›Ne, pustite jo pri miru,‹ jim je rekel, ›ker bi lahko med puljenjem ljuljke izruvali tudi pšenico.

³⁰ Bolje, da ena in druga rasteta skupaj do žetve. Takrat bom tistim, ki bodo želi, naročil, naj najprej populijo ljuljko in jo zvežejo v snope, s katerimi bomo podkurili. Nato bodo pobrali še pšenico in jo spravili v mojo shrambo.‹«

^31-32 Potem je Jezus nadaljeval s takšno prispodobo: »Nebeška vladavina je podobna semenu gorčičnega grma. To seme je najmanjše od vseh, vendar ko ga poseješ na svoji njivi, zraste v rastlino, ki je večja od vse druge zelenjave. Postane pravo drevo, tako da lahko priletijo ptice in počivajo na njegovih vejah.«

³³ In še naslednjo prispodobo je Jezus povedal množici: »Nebeška vladavina je podobna kvasu. Gospodinja pripravi tri velike posode moke in vanjo umeša čisto malo kvasa. Ta spremeni vse testo.«

³⁴ Vse te nauke je Jezus podal s pomočjo prispodob in primerov – zbranim ljudem ni govoril drugače kot tako.

³⁵ S tem se je uresničila še ena preroška napoved iz Svetega pisma: »Nagovoril vas bom s prispodobami, pripovedoval bom o rečeh, ki so skrite pri Bogu, vse odkar je ustvaril svet.«

³⁶ Potem je Jezus zapustil množico in odšel domov. »Gospod učitelj,« so ga zaprosili učenci, ki so se zbrali pri njem, »razložite nam prispodobo o strupeni ljuljki na njivi.«

³⁷ »Tisti, ki seje dobro seme, sem jaz, Človeško bitje,« jim je odgovoril Jezus.

³⁸ »Njiva je vsa človeška družba, dobra pšenična zrna so ljudje, ki pripadajo Božji vladavini, strupena ljuljka pa ljudje, ki pripadajo hudiču.

³⁹ Sovražnik, ki seje ljuljko, je hudič, žetev pa pomeni konec sedanjega sveta. Delavci, ki bodo pospravili žetev, so angeli.

⁴⁰ Da, na veliki Božji sodbi, s katero se bo končala sedanja doba, bo kakor takrat, ko pulijo ljuljko in jo sežigajo.

⁴¹ Človeško bitje bo poslalo svoje angele in ti bodo iz njegove vladavine izločili vse ljudi, ki živijo v nasprotju z Božjimi zakoni in ki v greh zapletajo še druge. Zbrali jih bodo

⁴² in jih vrgli v zakurjeno peč, kjer bodo jokali in besneli.

⁴³ Ljudje, ki so v pravem odnosu z Bogom, pa bodo takrat zažareli kot sonce, saj bo dokončno nastopila vladavina njihovega Očeta. Dobro razmislite o tem!«

⁴⁴ Jezus je nadaljeval: »Z nebeško vladavino se dogaja podobno kot v naslednjem primeru. Na neki njivi je zakopan skriti zaklad. Ko ga kdo po naključju najde, ga takoj spet skrije in gre ves vesel prodat vse, kar ima, da lahko kupi to njivo z zakladom vred.

⁴⁵ Dogaja se tudi nekaj podobnega temu: trgovec kupuje izbrane bisere.

⁴⁶ Ko najde neki posebno dragocen biser, proda vse, kar ima, da ga lahko kupi.

⁴⁷ In še takole lahko predstavim nebeško vladavino. Ribiči vržejo v vodo mrežo in vanjo se ulovijo vse vrste rib.

⁴⁸ Ko je mreža polna, jo potegnejo na obalo in se usedejo, da odberejo dobre ribe od slabih. Dobre spravijo v košaro, slabe pa vržejo proč.

⁴⁹ Tako bo tudi ob koncu sedanjega sveta: iz nebes bodo prišli angeli in ločili hudobne ljudi od tistih, ki so predani Bogu.

⁵⁰ Hudobne bodo vrgli v zakurjeno peč, kjer bodo jokali in besneli.«

⁵¹ Nato je Jezus vprašal svoje učence: »Ali razumete vse to, kar vam razlagam?« »Da, razumemo,« so odgovorili.

⁵² »Res,« je končal Jezus, »med vami bodo tudi razlagalci Božjih zakonov, ki so se od mene naučili, kako deluje nebeška vladavina. Ti novi poznavalci Svetega pisma bodo podobni bogatemu posestniku, ki iz svoje zakladnice prinaša nove, pa tudi stare dragocenosti.«

V Galileji in okolici

⁵³ Po tem govoru v prispodobah se je Jezus odpravil naprej.

⁵⁴ Prispel je v svoj domači kraj Nazaret in v tamkajšnji sinagogi začel razlagati, kaj Bog naroča ljudem. Navzoči so ga najprej poslušali z občudovanjem. »Kako da je tako pameten in moder?« so se osuplo spraševali. »In od kod dobiva moč, da dela čudeže?«

⁵⁵ Potem pa so začeli govoriti: »Čakajte, tale je vendar samo sin tistega našega obrtnika. Saj poznamo njegovo družino: njegova mati je Marija, njegovi bratje so Jakob, Jožef, Simon in Juda.

⁵⁶ In tudi njegove sestre živijo tukaj. Kako se je torej naučil vsega tega?«

⁵⁷ To jih je zmedlo in zbudili so se jim pomisleki. »Preroke, ki prinašajo Božje sporočilo, spoštujejo povsod,« jim je rekel Jezus, »razen doma, v domačem kraju.«

⁵⁸ Ker je naletel na takšno nezaupanje, je tam naredil le malo čudežev.