Sv. Marko 8 - Življenje z Jezusom

¹ Nekega dne je bilo pri Jezusu spet polno ljudi. Niso imeli hrane, zato je sklical svoje učence.

² »Ljudje se mi smilijo,« je rekel, »že tri dni so tukaj z mano in nimajo več hrane.

³ Nekateri so prišli od daleč – če jim rečem, naj grejo domov jest, jih bo med potjo še pobralo.«

⁴ »Tukaj, na tem samotnem kraju ne živi nihče,« so odgovorili učenci. »Kje bi lahko dobili hrano za vse te ljudi?«

⁵ »Koliko hrane pa imamo?« je vprašal Jezus. »Sedem hlebcev kruha,« so odgovorili.

⁶ Jezus je naročil ljudem, naj se posedejo po tleh. Potem je vzel hlebce in se zahvalil Bogu. Razlomil jih je na kose in jih začel dajati svojim učencem, naj jih nesejo ljudem. Tako so postregli vsej množici.

⁷ Ker so imeli s sabo tudi nekaj majhnih rib, je Jezus blagoslovil še te in naročil, naj jih razdelijo ljudem.

⁸ Vsi so se najedli do sitega, s preostalimi kosi pa so učenci napolnili sedem košev.

⁹ Prisotnih je bilo okrog štiri tisoč ljudi. Takoj zatem se je Jezus poslovil

¹⁰ in se skupaj z učenci vkrcal v čoln. Odpluli so na kraj, ki se imenuje Dalmanúta.

¹¹ Tam so k Jezusu prišli farizeji in se začeli pregovarjati z njim. Hoteli so ga preizkusiti in so od njega zahtevali kakšno božansko znamenje, ki bi potrdilo njegovo verodostojnost.

¹² Jezusu je bilo hudo. »Zakaj današnji ljudje neprestano zahtevajo nekakšno posebno znamenje?« je rekel farizejem. »Ne, Bog vam ga gotovo ne bo dal!«

¹³ Zapustil jih je, se vrnil v čoln in se odpravil na drugo stran jezera.

¹⁴ Učenci pa so s sabo pozabili vzeti hrano, imeli so samo en hlebec kruha.

¹⁵ »Pazite,« jih je opozoril Jezus, »izogibajte se kvasu, ki ga imajo farizeji in Heród.«

¹⁶ »Pa saj sploh nismo šli po kruh,« so se začeli čuditi učenci.

¹⁷ »Zakaj govorite o kruhu?« je rekel Jezus, ko je ugotovil, kaj se pogovarjajo. »Še vedno ne razumete? Ne dojamete? Ali tudi vam ni čisto nič jasno?

¹⁸ Kako ste trmasti! So vaše oči slepe in vaša ušesa gluha? Se ne spomnite,

¹⁹ da sem pet hlebcev razdelil med pet tisoč ljudi? Koliko košar ste takrat napolnili z ostanki?« »Dvanajst,« so rekli.

²⁰ »In ko sem sedem hlebcev razdelil med štiri tisoč ljudi, koliko košev ste napolnili s preostalimi kosi?« »Sedem,« so odgovorili učenci.

²¹ »In še vedno ne dojamete?« jim je rekel Jezus.

²² Potem so pripluli v mesto Betsajda. Tam so k Jezusu pripeljali človeka, ki je bil slep. Prosili so, da bi se ga Jezus dotaknil in ga ozdravil.

²³ Jezus je prijel slepega za roko in ga odpeljal ven iz naselja. Pljunil mu je na oči in v molitvi nanj položil roke. Potem ga je vprašal, če kaj vidi.

²⁴ »Da, vidim ljudi, ki hodijo naokrog,« je rekel človek, »ampak nejasno, kot kakšna drevesa.«

²⁵ Zato je Jezus še enkrat položil roke na njegove oči. Človek je ponovno pazljivo pogledal naokrog in vse videl popolnoma jasno. Bil je ozdravljen.

²⁶ »Zdaj lahko greš,« mu je rekel Jezus, »ampak pojdi naravnost domov, ne ustavljaj se v tem naselju.«

Proti Jeruzalemu

²⁷ Jezus in njegovi učenci so zapustili Galilejo in odšli na sever, v pokrajino okrog mesta Filipova Cezareja. Bili so na poti, ko jih je vprašal: »Za koga me imajo ljudje?«

²⁸ »Eni za krščevalca Janeza,« so povedali učenci, »drugi za Elija, tretji pa pravijo, da je ponovno prišel kdo drug izmed davnih prerokov.«

²⁹ »Kaj pa vi, za koga me imate?« je nadaljeval Jezus. »Kdo sem?« »Mesija,« se je oglasil Peter, »vladar in osvoboditelj, ki nam ga pošilja Bog.«

³⁰ Jezus jim je strogo zabičal, naj tega ne povejo nikomur.

³¹ Potem jim je začel razlagati, kaj to dejansko pomeni in kaj ga čaka: »Meni, Človeškemu bitju, je usojeno, da bom prestal hude stvari. Naša oblast – voditelji, višji duhovniki in razlagalci Božjih zakonov – me bo izobčila. Potem me bodo usmrtili. Čez tri dni pa se bom vrnil nazaj v življenje.«

³² Ker je Jezus čisto jasno govoril o svoji smrti, ga je Peter potegnil na stran in se začel jeziti nanj, naj vendar ne govori tako.

³³ Jezus pa se je obrnil nazaj in ga pred vsemi učenci okregal: »Peter, ti govoriš kakor satan! Proč, nehaj s tem! Razmišljaš kot vsi drugi in ne razumeš Božjih načrtov.«

³⁴ Potem je Jezus sklical vse svoje učence in druge ljudi ter jih nagovoril: »Če hoče kdo biti moj učenec in mi res slediti, naj pozabi nase. Naj gre po mojih stopinjah in žrtvuje svoje življenje.

³⁵ Če ti gre samo za to, da poskrbiš zase, se boš uničil. Če pa sebe izgubiš, ker si se predal meni in si se posvetil razglašanju moje dobre novice, se boš rešil.

³⁶ Kaj imaš od tega, da si pridobiš vse na svetu, pri tem pa uničiš samega sebe?

³⁷ Z ničemer si ne boš mogel spet kupiti življenja.

³⁸ Pred to pokvarjeno družbo, ki zavrača Boga, naj te mene in mojega sporočila ne bo sram. Če pa se ne boš zavzel zame, se tudi jaz ne bom zavzel zate, ko bom nastopil kot Človeško bitje, počaščen s čudovitim sijajem, v katerem biva moj Oče skupaj s svetimi angeli.