Sv. Marko 6 - Življenje z Jezusom

¹ Od tam je Jezus odšel v svoje domače mesto Nazaret in njegovi učenci so ga spremljali.

² Ko je prišla sobota, je začel v tamkajšnji sinagogi razlagati svoj nauk. Prisotnih je bilo veliko ljudi in poslušali so ga z občudovanjem. »Kako se je naučil vsega tega?« so se osuplo spraševali. »Kako da je tako pameten in moder? Od kod dobiva moč za čudeže, ki jih dela?«

³ Potem pa so začeli govoriti: »Čakajte, tale je vendar samo tisti naš obrtnik, Marijin sin. Njegove brate poznamo, to so Jakob, Jozé, Juda in Simon, in njegove sestre živijo tukaj.« To jih je zmedlo in začeli so mu nasprotovati.

⁴ »Preroke spoštujejo povsod,« je odgovoril Jezus, »doma, med sorodniki, v domačem kraju pa ne.«

⁵ Na nekaj bolnikov je v molitvi položil roke in jih ozdravil, sicer pa tam ni mogel narediti nobenega drugega čudeža.

⁶ Zelo ga je presenetilo, da je naletel na takšno nezaupanje. Potem se je Jezus odpravil naprej po okoliških vaseh in tam razglašal svoj nauk.

⁷ Takrat je sklical dvanajsterico in jih po dva in dva prvič poslal na delo kot svoje predstavnike. Dal jim je moč nad hudobnimi duhovi

⁸ in jim naročil: »S sabo ne jemljite ničesar, samo popotno palico. Ne jemljite hrane, torbe ali denarja.

⁹ Obujte si sandale, rezervne obleke pa ne nosite.

¹⁰ Ostanite v prvi hiši, kjer vas sprejmejo. Tam prenočujte in od tam odpotujte naprej.

¹¹ Če vas kje nočejo sprejeti in poslušati, odidite in si v znak protesta spotoma stresite prah s podplatov.«

¹² Odposlanci so se torej odpravili in začeli pozivati ljudi, naj spremenijo svoje življenje in se vrnejo k Bogu.

¹³ Izgnali so veliko demonov in veliko bolnikov namazali z olivnim oljem ter jih ozdravili.

¹⁴ Jezus je zdaj postal tako znan, da je o njem začel govoriti tudi pokrajinski vladar Heród Antípa. »Od mrtvih se je vrnil krščevalec Janez,« je govoril, »zato lahko dela takšne čudeže.«

¹⁵ Nekateri pa so trdili, da je Jezus Elija ali kdo drug od izraelskih prerokov, ki so živeli pred davnimi časi.

¹⁶ Heród je slišal, kaj dela Jezus, in je bil prepričan, da je to krščevalec Janez. »Ta, ki sem mu dal odsekati glavo, se je vrnil v življenje,« je pravil.

^17-19 Zgodilo se je namreč tole. Heród Antípa se je poročil s Herodiado, ki je bila prej poročena z njegovim bratom Filipom. Janez pa mu je to očital: »Božji zakoni ne dovoljujejo, da se poročite z bratovo ženo!« S tem se je zelo zameril Herodiadi, ki ga je vzela na piko in iskala priložnosti, da bi dosegla njegovo usmrtitev. Ampak Heród je naročil samo to, naj Janeza aretirajo in vržejo v zapor.

²⁰ Zavedal se je namreč, da je Janez svet človek, ki živi v pravem odnosu z Bogom. Zato si mu Heród ni upal storiti nič hudega in ga je imel samo v priporu. Rad je poslušal, kar mu je Janez govoril, čeprav ga je to vedno spravilo v hudo zadrego.

²¹ Potem pa se je Herodiadi ponudila priložnost. Heród je praznoval rojstni dan in na zabavo povabil politične voditelje, glavne vojaške poveljnike in druge ugledne ljudi iz Galileje.

²² Med pojedino je kot plesalka nastopila Herodiadina hči. Heródu in gostom je bila zelo všeč. »Povej, kaj naj ti dam,« je ves navdušen rekel kralj. »Res, kar koli želiš.

²³ Prisežem ti, tudi če boš hotela polovico moje države, ti jo bom dal!«

²⁴ Herodiadina hči je šla ven iz dvorane k svoji materi in jo vprašala: »Za kaj naj prosim?« »Naj ti dajo glavo krščevalca Janeza,« je odgovorila Herodiada.

²⁵ Hči je pohitela naravnost nazaj h kralju in zahtevala: »Prosim, če lahko takoj zdajle dobim na krožniku glavo krščevalca Janeza.«

²⁶ Kralju je bilo hudo žal, da ji je toliko obljubil, ampak zaradi gostov ni hotel prelomiti besede.

²⁷ Takoj je naročil enemu od vojakov, naj prinese Janezovo glavo. Ta je odšel v zapor, odsekal Janezu glavo

²⁸ in jo prinesel na krožniku. Dal jo je dekletu, ta pa jo je dala materi.

²⁹ Ko so za to slišali Janezovi učenci, so prišli po truplo in ga pokopali.

³⁰ Potem so se odposlanci vrnili in se zbrali pri Jezusu. Poročali so mu, kaj vse so naredili in kako so razglašali njegov nauk.

³¹ Niso pa imeli časa niti kaj pojesti, ker so kar naprej prihajali novi in novi ljudje. Zato je Jezus rekel: »Pridite, poiskali bomo kakšen odmaknjen kraj, da si boste lahko malo odpočili.«

³² Tako so s čolnom odpluli proti nekemu mirnemu kraju na samem.

³³ Ampak mnogi so jih opazili in uganili, kam so namenjeni. Ljudje iz obalnih mest so se hitro odpravili po kopnem in prišli tja še pred Jezusom in učenci.

³⁴ Ko se je torej Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico ljudi. Zasmilili so se mu v dno srca, ker so bili kakor izgubljene ovce, za katere ne skrbi noben pastir. Zato si je takoj vzel čas zanje in jim začel obširno razlagati svoje rešilno sporočilo.

³⁵ Ko je bilo že pozno popoldne, so učenci zaskrbljeni stopili k Jezusu. »Tale kraj je odročen in pozno je že,« so rekli.

³⁶ »Končati bo treba shod in pustiti ljudi, da si v okoliških vaseh kupijo hrano.«

³⁷ »Kar vi jim dajte jesti,« je odgovoril Jezus. »Kaj pa?« so rekli oni. »Če bi šli kupit hrano za vse te ljudi, bi potrebovali skoraj eno celoletno plačo!«

³⁸ »Koliko hrane imamo s sabo?« je nadaljeval Jezus. »Pojdite pogledat.« »Pet hlebcev kruha in dve ribi,« so rekli, ko so preverili.

³⁹ Jezus je naročil učencem, naj razdelijo ljudi v skupine, ki naj se posedejo po zelenem travniku.

⁴⁰ Tako so se v lepo urejenih oddelkih po sto ali petdeset ljudi posedli po tleh.

⁴¹ Potem je Jezus vzel pet hlebcev in dve ribi ter se ozrl proti nebu. Izrekel je blagoslov in razlomil hlebce. Potem jih je začel dajati svojim učencem, da so z njimi postregli ljudem. Tudi obe ribi je razdelil med vse.

⁴² Vsi so se najedli do sitega.

⁴³ Potem so zbrali še preostale kose kruha in rib ter z njimi napolnili dvanajst košar.

⁴⁴ Jezus je takrat nahranil več kot pet tisoč ljudi.

⁴⁵ Takoj zatem je Jezus od učencev zahteval, naj se vkrcajo v čoln in sami odplujejo naprej čez jezero proti mestu Betsajda. Medtem se bo on poslovil od zbranih ljudi.

⁴⁶ Tako je Jezus končal shod, nato pa odšel v hribovje, da bi molil.

⁴⁷ Ko se je znočilo, je bil čoln sredi jezera, Jezus pa je bil še vedno sam na kopnem.

⁴⁸ Od tam je lahko videl, da se učenci zelo mučijo z veslanjem, ker so imeli nasproten veter. Zato se je malo pred jutrom odpravil proti njim. Hodil je po vodi. Ko se jim je približal, se je zdelo, da bo šel mimo njih.

⁴⁹ Učenci so opazili Jezusa, ki je hodil po jezeru, in mislili so, da je to nekakšna prikazen. Začeli so kričati od strahu.

⁵⁰ Vsi so ga gledali in se tresli od groze. »Vse je v redu!« jim je takoj zaklical Jezus. »Jaz sem, ne bojte se!«

⁵¹ Zlezel je k njim v čoln in veter je utihnil. Oni pa so bili čisto iz sebe, do konca osupli.

⁵² Učenci so vse dojemali zelo počasi in nič jim ni bilo jasno. Takrat še niso razumeli niti tega, kaj se je v resnici zgodilo, ko je Jezus čudežno pomnožil kruh.

⁵³ Prečkali so jezero in pristali pri Genezaretu. Takoj ko so se zasidrali

⁵⁴ in stopili iz čolna, so ljudje prepoznali Jezusa.

⁵⁵ Novico o njegovem prihodu so bliskovito razširili po vsej okoliški pokrajini. Prebivalci so začeli tekati sem in tja ter na nosilih prinašati bolnike k Jezusu.

⁵⁶ Kamor koli je Jezus prišel, naj je bila to vas, mesto ali samo kmetija, so ljudje prinašali bolnike ob glavno pot. Prosili so, da bi se lahko dotaknili samo resic na robu njegove obleke. Kdor koli se ga je dotaknil, je ozdravel.