Sv. Marko 15 - Življenje z Jezusom

¹ Potem je takoj navsezgodaj zjutraj ves judovski véliki zbor pod vodstvom višjih duhovnikov prišel do dokončnega sklepa, kako bodo postopali. Jezusa so vklenili, ga odvedli iz duhovnikove palače in ga izročili v obravnavo rimskemu guvernerju Ponciju Pilatu.

² Ta je začel z zasliševanjem. »Ti si torej kralj Judov?« »To so vaše besede,« je odgovoril Jezus.

³ Potem so ga višji duhovniki začeli obtoževati mnogih prestopkov.

⁴ »Se ne boš nič branil?« je Pilat vprašal Jezusa. »Glej, kakšne zločine ti pripisujejo.«

⁵ Jezus pa ni rekel niti besedice. Pilata je to skrajno začudilo.

⁶ Ob praznovanju pashe je imel Pilat navado, da je osvobodil enega od zapornikov – tistega, za katerega so ljudje prosili.

⁷ Takrat je bil v zaporu neki znani terorist, ki mu je bilo ime Baraba. Skupaj s sodelavci je organiziral upor proti rimski oblasti in pri tem nekoga ubil.

⁸ K Pilatu je torej ravno takrat prišla množica ljudi in ga začela prositi, naj jim kot ponavadi osvobodi enega od zapornikov.

^9-10 Pilatu je bilo čisto jasno, da so mu višji duhovniki izročili Jezusa v obravnavo samo zato, ker so se bali njegove priljubljenosti in bi se ga radi znebili. Zato je vprašal zbrano množico: »Ali bi radi, da vam osvobodim judovskega kralja?«

¹¹ Višji duhovniki pa so naščuvali ljudi, naj rajši prosijo, da izpusti Baraba.

¹² »Kaj pa bi potem radi, da naredim s človekom, ki pravite, da je judovski kralj?« jih je še enkrat vprašal Pilat.

¹³ »Na križ z njim!« so zavpili vsi.

¹⁴ »Kaj pa je sploh njegov zločin?« je rekel Pilat. Oni pa so samo še bolj na glas kričali: »Na križ z njim!«

¹⁵ Pilat se je odločil, da bo ugodil množici. Baraba je izpustil na prostost, Jezusa pa izročil vojakom, da izpeljejo uradno usmrtitev na križu. Rimski vojaki so v skladu z ustaljenim postopkom Jezusa najprej prebičali.

¹⁶ Potem so ga odvedli na notranje dvorišče guvernerjeve palače in sklicali ves bataljon, da bi se izživljali nad njim.

¹⁷ Ogrnili so ga s škrlatnim ogrinjalom kot kralja in iz trnja spletli krono ter mu jo dali na glavo.

¹⁸ »Živel, o judovski kralj,« so ga pozdravljali.

¹⁹ Potem so ga začeli tepsti po glavi s palico. Pljuvali so ga in obenem padali pred njim na kolena, kakor da bi mu izkazovali največjo čast.

²⁰ Ko so se naveličali norčevanja, so Jezusu slekli »kraljevsko« obleko in mu oblekli nazaj njegovo ter se z njim odpravili proti morišču.

²¹ Na poti tja so srečali nekega Simona, ki je ravno prihajal s podeželja v mesto. V skladu s svojimi pooblastili so ga vojaki ustavili in zadolžili, da si je naložil Jezusov križ in ga odnesel do morišča. (To je tisti Simon iz dežele Ciréne, Aleksandrov in Rufov oče.)

²² Tako so Jezusa pripeljali na vzpetino, ki se imenuje Golgota. To pomeni Mrtvaška glava.

²³ Tam so mu nekateri ponudili vino, pomešano z mamilom, ki naj bi mu ublažilo bolečine, ampak Jezus ga ni hotel piti.

²⁴ Potem so ga vojaki pribili na križ. Njegovo obleko so si razdelili z žrebanjem in tako določili, kaj bo kdo vzel.

²⁵ Ura je bila devet zjutraj.

²⁶ Nad njim je bil na križu tale napis o njegovi krivdi: »Kralj Judov«

²⁷ Hkrati z Jezusom so križali tudi dva upornika. Jezus je bil na sredini, onadva pa levo in desno od njega.

²⁹ Ljudje, ki so hodili mimo, so ga zmerjali. »Ohoho!« so mu klicali in zmajevali z glavo. »Ti si govoril, da lahko podreš tempelj in ga spet zgradiš v treh dneh.

³⁰ Če si tako močen, se zdaj reši in pridi dol s križa!«

³¹ Podobno so se iz njega norčevali tudi višji duhovniki in razlagalci Božjih zakonov. »Ha, drugim je pomagal, sebe pa ne more rešiti,« so se pogovarjali.

³² »Če je on Mesija, obljubljeni kralj in rešitelj Izraelcev, naj pride zdaj dol s križa in mu bomo verjeli!« Žalila sta ga tudi onadva, ki sta bili križana hkrati z njim.

³³ Opoldne se je po vsej deželi nebo stemnilo. Tako je ostalo tri ure.

³⁴ Ob treh popoldne je Jezus na ves glas zavpil: »Eloí! Eloí! Lemá sabahtáni?« To je: »O Bog! O Bog! Zakaj si me zapustil?«

³⁵ »O, glejte!« so rekli nekateri, ki so bili zraven. »Jezus kliče preroka Elija!«

³⁶ Nekdo je vzel gobo, jo namočil v skisano vino in jo nataknil na dolgo palico. Pritekel je in jo dvignil k Jezusu. »Čakajte,« je rekel, ob tem ko je Jezusu ponujal pijačo, »mogoče bo res prišel Elija in ga snel s križa!«

³⁷ Jezus pa je izpustil strašen krik in tako umrl.

³⁸ V tistem trenutku se je zagrinjalo v templju od vrha do tal raztrgalo na dvoje.

³⁹ Nasproti Jezusu je stal rimski oficir, ki je nadziral usmrtitev. Ko je videl, kako je Jezus umrl, je rekel: »Čisto zares, tale človek je bil Božji Sin.«

⁴⁰ Tam je bila tudi skupina žensk, ki so od daleč opazovale usmrtitev. Med njimi so bile Marija iz Magdále, Salóma in še ena Marija, mati Jozéja in Jakoba mlajšega.

⁴¹ Te tri so bile Jezusove učenke že v Galileji in so mu pomagale pri delu. Poleg njih je bilo tam še precej drugih žensk, ki so skupaj z Jezusom pripotovale v Jeruzalem.

⁴² Bil je petek in Judje so se pripravljali na praznovanje sobote, ki se začne po sončnem zahodu. Ko se je že večerilo,

⁴³ si je neki spoštovani član judovskega vélikega zbora, Jožef iz Arimateje, drznil oditi k Pilatu. Prosil ga je za dovoljenje, da bi lahko odnesel Jezusovo truplo in ga pokopal. Ta Jožef je tudi sam pričakoval nastop Božje vladavine.

⁴⁴ Pilat kar ni mogel verjeti, da je Jezus umrl tako hitro. Zato je dal poklicati nadzornega oficirja in preveril, če je to res in koliko časa je že mrtev.

⁴⁵ Oficir mu je poročal o obojem. Potem je dal Pilat dovoljenje, da lahko Jožefu izročijo Jezusovo truplo.

⁴⁶ Jožef je torej šel kupit velik kos platna. Snel je Jezusa s križa in ga zavil vanj. Potem ga je položil v razkošno grobnico, vklesano v skalo, in pred vhod zavalil velik kamen.

⁴⁷ Marija iz Magdále in Marija, Jozéjeva mati, pa sta bili zraven in sta opazovali, kam so položili Jezusovo truplo.