Sv. Marko 11 - Življenje z Jezusom

Nastop v Jeruzalemu

¹ Jezus in njegovi učenci so prišli do Oljske gore, do vasi Bétfaga in Betanija, ki sta že blizu Jeruzalema.

² »Pojdita v vas tamle naprej,« je rekel Jezus dvema učencema. »Takoj pri prvih hišah bo stal privezan mlad osel, na katerem še nikoli ni nihče jezdil. Odvežita ga in pripeljita sem.

³ Če bo kdo vprašal, kaj počneta, povejta, da ga potrebuje Gospod in da ga bo takoj poslal nazaj.«

⁴ Odšla sta in pri nekih hišnih vratih ob cesti res našla privezanega oslička. Začela sta ga odvezovati.

⁵ »Kaj pa počneta?« so vprašali ljudje, ki so stali tam zraven. »Zakaj odvezujeta oslička?«

⁶ Odgovorila sta jim tako, kot je rekel Jezus, in oni so jima dovolili, da odpeljeta oslička.

⁷ Pripeljala sta ga torej k Jezusu. Osličkov hrbet sta prekrila s svojimi oblačili in Jezus je sedel nanj.

⁸ Veliko spremljevalcev je začelo pogrinjati oblačila na pot pred njim. Drugi so lomili veje z dreves na polju in jih prav tako polagali po tleh kakor preprogo.

⁹ Jezus je bil sredi sprevoda in vsi okrog njega so začeli vpiti: »Osvoboditev! Slava tebi, ki prihajaš z Božjo oblastjo!

¹⁰ Slava vladavini našega prednika kralja Davida! Zdaj se bo začela! Osvobodi nas, o Bog nebeški!«

¹¹ Tako je Jezus prišel v Jeruzalem. Šel je naravnost v tempelj in si vse natančno ogledal. Ker pa je bilo že pozno, se je z dvanajsterico vrnil v Betanijo.

¹² Naslednje jutro so spet odšli iz Betanije proti Jeruzalemu. Med potjo je Jezus postal lačen.

¹³ Od daleč je zagledal figovo drevo. Imelo je bujno listje, ampak ko je prišel k njemu, je videl, da nima prav nobenega sadeža. Ni bil še čas za fige.

¹⁴ »Naj nihče nikoli več ne jé tvojih fig!« je rekel Jezus. In učenci so to slišali.

¹⁵ Potem so prišli v Jeruzalem. Jezus je stopil v tempelj in začel poditi iz njega vse, ki so tam kaj prodajali ali kupovali. Tistim, ki so menjali denar iz drugih dežel za tempeljske kovance, je prevrnil mize, onim, ki so prodajali golobe, pa je podrl klopi.

¹⁶ In ni dovolil, da bi meščani kar hodili skozi tempeljska dvorišča in po njih prenašali stvari.

¹⁷ Potem je začel razlagati ljudem: »Bog pravi v Svetem pismu: ›Moj tempelj naj bo kraj, kjer lahko molijo vsi narodi sveta.‹ – Vi pa ste ga spremenili v roparsko shajališče!«

¹⁸ To so slišali tudi višji duhovniki in uradni razlagalci Božjih zakonov. Takoj so začeli razmišljati, kako bi dosegli Jezusovo usmrtitev, vendar so se ga bali. Ljudje so bili namreč vsi navdušeni nad tem, kar je učil.

¹⁹ Potem se je zvečerilo in Jezus je s svojimi učenci zapustil mesto.

²⁰ Ko so šli naslednje jutro spet mimo tiste fige, so učenci opazili, da se je posušila do korenin.

²¹ »Dragi učitelj, poglejte!« je rekel Peter, ki se je spomnil, kaj je bilo prejšnji dan. »Drevo, ki ste ga prekleli, se je čisto posušilo!«

²² »Da,« je rekel Jezus. »Zaupati je treba v Boga. V veri morate biti eno z njim.

^23-24 Zagotavljam vam: če zaupate in ne dvomite v Božjo moč, se bo uresničilo vse, za kar prosite v svojih molitvah. Celo tejle gori lahko rečete: ›Gremo, skoči v morje,‹ in bo skočila. Samo zaupati morate, da je to, za kar prosite, Bog že naredil.

²⁵ In ko molite, oprostite vsakomur, ki ste mu kaj zamerili. Tako bo tudi vaš Oče, ki je v nebesih, vam oprostil vaše grehe.«

²⁷ Potem so prišli nazaj v Jeruzalem. Ko je Jezus hodil po tempeljskem dvorišču, so k njemu prišli višji duhovniki, razlagalci Božjih zakonov in drugi judovski voditelji.

²⁸ »Ali lahko izvemo, s kakšno pravico delate to, kar delate?« so ga vprašali. »Kdo vas je pooblastil?«

^29-30 »Najprej bi vas jaz nekaj vprašal,« je rekel Jezus. »Kaj je bil Janezov krst? Božje delo ali človeška izmišljotina? Odgovorite mi, pa vam bom povedal, kdo me pooblašča.«

³¹ »Če rečemo, da je bil Božje delo,« so se začeli pogovarjati med sabo, »nas bo vprašal, zakaj ga nismo upoštevali.

³² Prav tako pa ne moremo reči, da je šlo za navadno človeško pobudo.« Tega niso hoteli reči, ker so se bali ljudi, ki so bili zraven. Vsi so bili namreč prepričani, da je bil Janez prerok.

³³ »Ne vemo,« so odgovorili Jezusu. »Prav,« je rekel Jezus, »tudi jaz vam ne povem, s čigavo avtoriteto delujem.«