Sv. Lukež 5 - Življenje z Jezusom

¹ Nekega dne je Jezus ob Genezareškem jezeru govoril množici ljudi, ki so prišli poslušat Božje sporočilo. Drenjali so se in pritiskali ob njega.

² Tedaj je na obali opazil dva čolna. Ribiči so se pravkar izkrcali in čistili mreže.

³ Vkrcal se je v enega izmed čolnov in prosil Simona, njegovega lastnika, naj odpelje malo od obale. Jezus je sedel in kar iz čolna učil množico.

⁴ Ko je končal, se je obrnil k Simonu: »Zdaj pa odpelji na globoko in s tovariši vrzite mreže, da boste kaj ujeli.«

⁵ »Dragi učitelj,« je začel Simon, »celo noč smo garali, pa nič ujeli. Vendar prav, če vi tako pravite, bom še enkrat vrgel mreže.«

⁶ Ko so to storili, se je ujela takšna množica rib, da so se mreže začele trgati.

⁷ Pomahali so tovarišem v drugem čolnu, naj jim priskočijo na pomoč, in napolnili so oba čolna, da sta se začela potapljati.

⁸ Ko je Peter videl, kaj se je zgodilo, se je zgrudil pred Jezusa: »Pustite me,« je izdavil. »Ne ukvarjajte se z mano, spoštovani Gospod. Čisto navaden grešnik sem.«

⁹ Zaradi nenavadnega ulova rib je prava groza zajela vse, ki so bili zraven: njega in tiste, ki so bili z njim v čolnu,

¹⁰ ter Zebedejeva sinova Jakoba in Janeza, ki sta bila prav tako njegova družabnika. »Ne boj se,« mu je dejal Jezus. »Od zdaj naprej boš namesto rib vlekel ven ljudi.«

¹¹ Simon in njegovi tovariši so potegnili čolna na obalo, pustili vse skupaj in odšli z Jezusom. Postali so njegovi učenci.

¹² V nekem mestu je Jezus naletel na moža, ki je bil ves gobav od nog do glave. Ko je zagledal Jezusa, je padel pred njega. »Gospod,« je moledoval, »če bi le hoteli, bi me lahko ozdravili.«

¹³ Jezus je iztegnil roko in se ga dotaknil. »Hočem,« je dejal. »Bodi zdrav.« In gobavost je v trenutku izginila.

¹⁴ »Ne povej tega nikomur,« je naročil Jezus, »ampak se pojdi pokazat duhovniku in opravi očiščevalno daritev, kot jo je predpisal Mojzes. To bo za ljudi potrditev, da si res ozdravel.«

¹⁵ Novica pa se je kljub temu razvedela in Jezus je postal še bolj znan. Okrog njega so se začele zbirati velike množice ljudi, da bi ga poslušale in da bi pozdravil njihove bolezni.

¹⁶ On pa se je pogosto umikal v samotne kraje, da bi molil.

¹⁷ Nekega dne je Jezus učil, in med poslušalci so bili farizeji in učitelji verskega prava, ki so prišli z vseh koncev galilejske in judejske dežele ter iz mesta Jeruzalema. Božanska moč je Jezusa spodbujala k ozdravljanju.

¹⁸ Pred hišo so neki ljudje na nosilih prinesli hromega moškega. Hoteli so vstopiti in ga položiti pred Jezusa,

¹⁹ pa zaradi gneče nikakor niso mogli do njega. Zato so se povzpeli na streho, umaknili nekaj strešnikov in ga z nosili vred spustili naravnost pred Jezusa.

²⁰ Jezus je videl njihovo neomajno zaupanje. »Tvoji grehi so odpuščeni,« je zagotovil hromemu.

²¹ Pravni izvedenci in farizeji so si začeli misliti: »Kdo pa si tale domišlja, da je? Kar takole bo žalil Boga? Samo Bog lahko odpušča grehe!«

²² Jezus je sprevidel njihove pomisleke. »Kaj vam roji po glavi?« jim je rekel.

²³ »Kaj je laže? Govoriti: ›Tvoji grehi so odpuščeni‹ ali ukazati: ›Vstani in shodi‹?

²⁴ Toda zdaj boste videli, da lahko Sin človekov z vso avtoriteto odpušča človeške grehe.« Tedaj se je obrnil k hromemu in mu rekel: »Vstani, poberi svoja nosila in pojdi domov.«

²⁵ In mož je vpričo vseh takoj vstal, pobral še svoja nosila ter odšel proti domu, pri tem pa slavil Boga.

²⁶ Vsi prisotni so bili čisto iz sebe. Slavili so Boga, obenem pa jih je bilo groza. »Danes smo videli neverjeten čudež,« so si govorili.

²⁷ Jezus se je odpravil naprej in ko je bil na poti, je zagledal davčnega izterjevalca Levija, ki je sedel v svojem uradu. »Pojdi z mano,« mu je rekel, »bodi moj učenec.«

²⁸ Levi je vstal, pustil vse skupaj in šel z njim.

²⁹ Potem mu je pri sebi doma priredil veličasten sprejem, na katerega je povabil celo množico davčnih izterjevalcev in drugih svojih znancev.

³⁰ Farizeji in njihovi pravni izvedenci so to videli in začeli siliti v Jezusove učence: »Kako se morete družiti s takšnimi grešniki, kot so davčni izterjevalci,« so se zgražali, »ter se z njimi celo gostiti?«

³¹ Odgovoril jim je kar Jezus sam: »Zdravi ne potrebujejo zdravnika. Potrebujejo ga bolni.

³² Moje poslanstvo je, da k spremembi življenja pozivam ljudi, ki so daleč proč od Boga, ne pa tistih, ki so z njim v pravem odnosu.«

³³ »Janezovi učenci se pogosto postijo in molijo,« so skušali še naprej ugovarjati. »Podobno počnejo tudi učenci farizejev. Tvoji pa se kar naprej veselo gostijo.«

³⁴ »Ko gostje na svatbi praznujejo skupaj z ženinom,« je odvrnil Jezus, »jih že ne boste prisilili, naj se postijo.

³⁵ Zgodilo pa se bo, da jim bodo ženina vzeli. Tedaj, da, tedaj se bodo postili.«

³⁶ In zaključil je še s prispodobo: »Nihče ne razreže nove obleke, da bi z njenimi kosi zakrpal staro. Če bi to storil, bi uničil novo obleko in skazil staro, ker se ji novo blago ne bi prilegalo.

³⁷ Podobno nihče ne spravlja mladega vina v stare vinske mehove. Če bi to storil, bi mlado vino razgnalo stare mehove. Vino bi se razlilo in mehovi bi bili uničeni.

³⁸ Ne, mlado vino spada v nove mehove.

³⁹ Res pa je, da nihče, ki je navajen piti staro vino, noče pokusiti novega. ›Tole staro je odlično,‹ si misli.«