Sv. Lukež 23 - Življenje z Jezusom

¹ Ves zbor je vstal in Jezusa so odvedli k Pilatu.

² »Tega človeka smo zalotili, kako spodbuja naš narod k neposlušnosti in ga odvrača od plačevanja davkov cesarju,« so ga obtoževali. »O sebi namreč pravi, da je kralj, obljubljeni Mesija.«

³ Pilat je začel z zasliševanjem. »Ti si torej kralj Judov?« »To so vaše besede,« je odgovoril Jezus.

⁴ Pilat se je obrnil h glavnim duhovnikom in k množici pred svojo hišo. »Tukaj ni nobene pravne podlage za obsodbo,« jim je rekel.

⁵ »Ne, ljudstvo hujska k uporu,« so vztrajali. »Začel je v Galileji, zdaj pa širi svoj nauk že po vsej provinci Judeji.«

⁶ Pilat je poizvedel, če je Jezus res Galilejec.

⁷ Ko so mu to potrdili, ga je poslal k Herodu, ki je bil tiste dni v Jeruzalemu, saj je Jezus prihajal iz območja pod njegovo pristojnostjo.

⁸ Herod Antípa se je najprej zelo razveselil Jezusa. Že dolgo časa si je želel, da bi ga videl, ker je o njem slišal toliko reči. Nadejal se je, da bo pred njim napravil kakšen čudež.

⁹ Spraševal ga je razne stvari, Jezus pa mu sploh ni odgovarjal.

¹⁰ Zraven so stali glavni duhovniki in pravni izvedenci, ki so ga dolžili hudih prestopkov,

¹¹ in v Herodu je rasel prezir. S svojimi vojaki se je začel norčevati iz Jezusa. Nadeli so mu elegantno oblačilo in ga poslali nazaj k Pilatu.

¹² Pilat in Herod sta bila prej sovražnika, na ta dan pa sta se spoprijateljila.

¹³ Pilat je torej sklical glavne duhovnike, voditelje in vso množico.

¹⁴ »Privedli ste mi tega človeka,« je spregovoril, »češ da hujska Jude proti Rimu. Vpričo vas sem ga zaslišal in ugotovil, da nobena od vaših obtožb ni utemeljena.

¹⁵ Tudi Herod ni odkril ničesar, saj ga je poslal nazaj. Torej: ta človek ni storil ničesar, kar bi zahtevalo smrtno obsodbo.

¹⁶ Prav, naložil mu bom kazen z bičanjem, potem pa ga bom izpustil.«

¹⁸ Tedaj so vsi začeli kričati: »Ne, proč z njim, izpustite nam rajši Baraba.«

¹⁹ To je bil človek, ki so ga zaprli zaradi vstaje v mestu in zaradi umora, ki se je pri tem zgodil.

²⁰ Pilat je še enkrat povedal množici, da hoče izpustiti Jezusa.

²¹ Ljudje pa so vpili nazaj: »Na križ, na križ z njim!«

²² »Kaj je sploh njegov zločin?« jih je še tretjič nagovoril Pilat. »Odkril nisem ničesar, kar bi zaslužilo smrt. Kaznoval ga bom z bičanjem in ga izpustil.«

²³ Oni pa so na ves glas vztrajali pri zahtevi, naj ga križa. In njihovo kričanje je nazadnje prevladalo.

²⁴ Pilat je razsodil, naj se jim ugodi.

²⁵ Človeka, ki je povzročil vstajo in umor, je izpustil iz zapora, glede Jezusa pa je ukazal, naj ga usmrtijo, kakor je želela množica.

²⁶ Vojaki so Jezusa odvedli proti morišču. Spotoma so zgrabili nekega Simona, doma iz Cirene, ki se je ravno vračal s polja. Prisilili so ga, da si je naložil križ in ga nesel za Jezusom.

²⁷ Spremljala ga je velika množica ljudi. Ženske so ga bridko objokovale.

²⁸ »Ne jokajte zaradi mene, Jeruzalemčanke,« jim je rekel Jezus. »Jokajte zaradi sebe in svojih otrok.

²⁹ Že vidim, kako prihaja takšna stiska, da bodo govorili: ›Blagor ženskam, ki nikoli niso rodile in dojile.‹

³⁰ Takrat bodo moledovali, kakor je napovedano: ›O gore, zrušite se na nas, o griči, skrijte nas!‹

³¹ Če se namreč takole dogaja s svežo, živo vejo, kaj bo šele s suhljadjo?«

³² Poleg Jezusa so k usmrtitvi peljali tudi dva zločinca.

³³ Prispeli so na kraj, ki se imenuje Lobanja, in tam so jih križali. Jezus je bil v sredi, zločinca pa z leve in desne.

³⁴ »Oče, oprosti jim,« je molil Jezus, »sploh se ne zavedajo, kaj počnejo.« Vojaki so si z žrebanjem razdelili njegovo obleko.

³⁵ Ljudje so stali in gledali usmrtitev. Voditelji so se mu posmihali: »Ha, pomagal je drugim! Če je on res Božji Mesija, njegov Izvoljeni, naj zdaj reši sebe!«

³⁶ Iz njega so se norčevali tudi vojaki in mu ponujali svoje skisano vino.

³⁷ »Če si vendar kralj Judov,« so ga zbadali, »reši samega sebe.«

³⁸ Nad njim je bil namreč napis o krivdi: »Tale je kralj Judov.«

³⁹ Zmerjal ga je tudi eden od zločincev, ki je bil križan hkrati z njim: »Praviš, da si Mesija. Potem pa reši sebe in naju!«

⁴⁰ »Ali se sploh ne bojiš Božje kazni?« ga je ostro prekinil drugi zločinec. »Obsojen si enako kot on.

⁴¹ Naju je to doletelo po pravici, saj sva dobila, kar sva si zaslužila. On pa ni naredil nič slabega.«

⁴² Tedaj se je obrnil k njemu: »Jezus, usmilite se me. Pomislite name, ko boste nekoč zavladali.«

⁴³ »Zagotavljam ti,« mu je rekel Jezus, »še danes boš z mano v raju.«

^44-45 Opoldne se je sonce omračilo in vsa dežela se je za tri ure ovila v temo. Tedaj se je zagrinjalo v templju razklalo na dvoje.

⁴⁶ Jezus je na ves glas zakričal: »Oče, izročam se ti.« S temi besedami je izdihnil.

⁴⁷ Poveljnik eksekucijskega oddelka, ki je vse to opazoval, je priznal: »Res je, nedolžen je bil,« in tako počastil Boga.

⁴⁸ Množica ljudi, ki se je zbrala iz radovednosti, je videla, kaj se je zgodilo. Skesano so se tolkli po prsih in se začeli vračati domov.

⁴⁹ Jezusovi znanci pa so še kar stali in gledali od daleč. Med njimi so bile tudi ženske, ki so se že v Galileji pridružile Jezusu.

^50-54 Pozno popoldne tisti petek, ko se je že bližala sobota, je tja prišel član judovskega vélikega zbora z imenom Jožef. Bil je dober in pošten človek. Ni se strinjal z njihovim ravnanjem in z obsodbo Jezusa, saj je pričakoval nastop Božje vladavine. Doma je bil iz judovskega mesta Arimateje. Jožef si je pridobil Pilatovo dovoljenje, da lahko odnese Jezusovo truplo. Snel ga je s križa in zavil v platnene povoje. Nato ga je položil v grobnico, vklesano v skalo, v kateri še nihče ni bil pokopan.

⁵⁵ Vse to so opazovale ženske, ki so z Jezusom prišle iz Galileje. Videle so grob in kako so ga pokopali.

⁵⁶ Nato so odšle, da bi pripravile dišave in mazila za pokojnega, vendar so zaradi sobote v skladu z Božjo zapovedjo prenehale z delom.