Sv. Lukež 22 - Življenje z Jezusom

Smrt

¹ Bližal se je judovski praznik pasha, ko so jedli nekvašen kruh.

² Glavni duhovniki in pravni izvedenci so se želeli znebiti Jezusa, a so se bali ljudi. Zato so se spraševali, kako naj to storijo.

³ Tedaj pa je Satan obsedel Juda Iškarijota, enega izmed dvanajsterice.

⁴ Šel je do glavnih duhovnikov in poveljnikov tempeljske straže ter se začel z njimi dogovarjati, kako jim bo pomagal prijeti Jezusa.

⁵ Bili so nadvse zadovoljni. Strinjali so se, da mu bodo za to plačali

⁶ in Juda je ponudbo sprejel. Začel je iskati priložnost, da bi Jezusa dobili v roke, ko zraven ne bi bilo ljudi.

⁷ Na prvi dan praznika nekvašenega kruha je bilo treba zaklati pashalno jagnje.

⁸ »Pripravita nam pashalno večerjo,« je tedaj Jezus naročil Petru in Janezu, »jedli jo bomo skupaj.«

⁹ »Kje želite, da jo pripraviva?« sta vprašala.

¹⁰ »Ko bosta prišla v mesto,« je dejal Jezus, »bosta srečala moškega, ki nosi vrč vode. Pojdita z njim v hišo, kamor je namenjen,

¹¹ in povejta tamkajšnjemu gospodarju: ›Naš učitelj sprašuje, v kateri sobi bi lahko z učenci jedel pashalno večerjo.‹

¹² Peljal vaju bo v primerno prostorno sobo v nadstropju. Tam pripravita večerjo.«

¹³ Odšla sta v mesto in našla vse tako, kakor jima je povedal. Tam sta pripravila vse za pasho.

¹⁴ Ob uri večerje so Jezus in njegovi odposlanci sedli k jedi.

¹⁵ »Zelo sem si želel,« je spregovoril Jezus, »da bi pred svojo smrtjo skupaj z vami jedel to večerjo.

¹⁶ Res, ne bom je več jedel, dokler je ne bomo v polnosti praznovali v Božji vladavini.«

¹⁷ Nato je Jezus sprejel kozarec vina in izrekel zahvalo. »Vzemite,« je dejal, »in ga skupaj spijte.

¹⁸ Res, nikoli več ne bom pil vina, dokler ne nastopi Božja vladavina.«

¹⁹ Nato je vzel kruh, se spet zahvalil, ga razlomil in jim ga začel deliti. »To je moje telo,« je rekel. »To je žrtev za vas. To delajte, da me boste imeli pred očmi.«

²⁰ Podobno je storil s kozarcem vina po večerji. »To je nova zaveza,« je rekel. »Zapečatena je z mojo krvjo, ki bo tekla za vas.

²¹ Vendar pomislite, človek, ki me bo izdal, zdajle sedi z mano pri mizi.

²² Sin človekov res odhaja po poti, ki mu je usojena, toda o groza, kako hudo bo z njegovim izdajalcem!«

²³ Učenci so začeli razpravljati, kdo izmed njih bi to lahko bil.

²⁴ To jih je privedlo v prepir, kdo med njimi bi lahko veljal za največjega.

²⁵ »Poganski kralji tlačijo svoje podložnike,« je spregovoril Jezus. »Vladarji vladajo s silo, obenem pa se imenujejo ›dobrotniki‹.

²⁶ Med vami naj velja nasprotno. Največji med vami naj sprejme vlogo najbolj nepomembnega. Voditelj naj streže.

²⁷ Vprašajte se, kdo je večji: tisti, ki sedi za mizo, ali služabnik, ki mu streže? Seveda: tisti za mizo. Jaz pa sem pri vas v vlogi nekoga, ki streže.

²⁸ Vi me niste zapustili kljub vsem težavam, ki so me doletele.

²⁹ Jaz pa se zdaj zavezujem, da bom na vas prenesel kraljevsko oblast, ki sem jo prejel od svojega Očeta.

³⁰ V moji vladavini boste jedli in pili za mojo mizo. Sedeli boste na svojih prestolih, vladali nad Izraelom in sodili njegovim dvanajstim rodovom.«

³¹ Nato je Jezus rekel Petru: »Simon! Simon, pazi! Satan si je izprosil, da vas bo prerešetal kakor zrnje, ki ga čistijo.

³² Jaz pa sem molil zate, da tvoja zvestoba ne bi povsem izginila. Ko se boš spet vrnil k Bogu, okrepčaj svoje tovariše.«

³³ »Gospod,« ga je prekinil Peter, »saj sem vendar odločen, da grem z vami v ječo ali v smrt!«

³⁴ »Ne, Peter,« je odvrnil Jezus, »zagotovo vem: še to noč, pred petelinjim petjem, se mi boš trikrat odrekel, češ da me ne poznaš.«

³⁵ Nato je spregovoril vsem: »Pred časom sem vas poslal na pot brez denarja, brez prtljage in brez obuval. Ste kaj pogrešali?« »Nismo,« so odgovorili.

³⁶ »Zdaj pa vzemite denar in prtljago,« je odvrnil Jezus, »in če nimate bodala, prodajte svoje oblačilo in si ga kupite.

³⁷ Zares, zdaj se morajo izpolniti vse stvari, ki so o meni napovedane v Svetem pismu. Tudi tale: ›Veljal je za prestopnika.‹«

³⁸ »Gospod, imamo dve bodali,« so dejali učenci. »Dovolj,« je odvrnil Jezus.

³⁹ Nato je kakor ponavadi odšel proti Oljski gori. Učenci so ga spremljali

⁴⁰ in ko je prišel tja, je rekel: »Molite, da boste prestali preizkušnjo.«

^41-42 Sam se je umaknil malo stran, se vrgel na kolena in začel moliti: »Oče, če hočeš, me reši te stiske. Naj ne pijem iz te čaše. Vendar naj ne bo po moje, ampak po tvoje.«

⁴³ Tedaj se je ob njem pojavil angel, da bi mu vlil moči.

⁴⁴ Jezus je padel v agonijo. Vse bolj goreče je molil. Njegov pot, ki je padal na tla, je bil kakor kaplje krvi.

⁴⁵ Nazadnje je vstal in se vrnil k učencem. Vsi so spali, onemogli od zaskrbljenosti.

⁴⁶ »Zakaj spite?« jim je rekel. »Pokonci, molite, da boste prestali preizkušnjo.«

⁴⁷ Tedaj se je nenadoma pojavila skupina ljudi, ki jih je vodil Juda, eden izmed dvanajsterice. Prišel je k Jezusu, da bi ga poljubil.

⁴⁸ »Tako, Juda,« ga je vprašal Jezus, »s poljubom boš izdal Sina človekovega?«

⁴⁹ Učenci, ki so bili okrog Jezusa, so rekli: »Gospod, naj gremo nadnje z bodali?«

⁵⁰ In nekdo izmed njih je zamahnil po služabniku glavnega duhovnika ter mu odsekal desno uho.

⁵¹ »Nehajte, dovolj je tega!« je vzkliknil Jezus, se dotaknil ušesa in ga ozdravil.

⁵² »Me imate za upornika, da ste se spravili name z meči in koli?« je rekel glavnim duhovnikom, poveljnikom tempeljske straže in voditeljem, ki so ga prišli prijet.

⁵³ »Vsak dan sem bil pri vas v templju, pa me niste aretirali. Toda zdaj je vaš trenutek, zdaj je čas, ko je zavladala tema.«

⁵⁴ Tedaj so ga aretirali in ga odvedli v hišo glavnega duhovnika. Peter jim je sledil od daleč

⁵⁵ in nato prisedel k ljudem, ki so tam na dvorišču zakurili ogenj.

⁵⁶ Ko je sedel v svetlobi plamenov, ga je opazila neka služabnica. »Tudi ta je bil z njim,« je rekla, ko si ga je dobro ogledala.

⁵⁷ »Sploh ga ne poznam,« je zanikal Peter.

⁵⁸ Malo pozneje ga je zagledal nekdo drug. »Ti si eden izmed njegovih,« je rekel. »Poslušaj: nisem,« je odvrnil Peter.

⁵⁹ Čez kakšno uro je spet nekdo začel zatrjevati: »Gotovo je bil tudi tale z Jezusom, saj je prav tako iz Galileje.«

⁶⁰ »Glej, sploh ne vem o čem govoriš,« se je izgovarjal Peter. V tistem trenutku se je oglasil petelin.

⁶¹ Jezus se je obrnil in pogledal Petra v oči. Takrat se je Peter spomnil besed: »Še to noč, pred petelinjim petjem, se me boš trikrat odrekel.«

⁶² Stekel je ven in začel bridko jokati.

⁶³ Možje, ki so stražili Jezusa, so ga začeli pretepati in se iz njega norčevati.

⁶⁴ Pokrili so mu oči in mu govorili: »Bodi prerok in povej, kdo te je zdaj udaril.«

⁶⁵ Zmerjali so ga še z mnogimi drugimi kletvicami in žaljivkami.

⁶⁶ Ko se je zdanilo, se je sestal judovski véliki zbor: ljudski voditelji, glavni duhovniki in pravni izvedenci. Jezusa so dali poklicati predse.

⁶⁷ »Povej nam,« so ga vprašali, »si ti Mesija ali nisi?« »Če vam povem,« je odvrnil Jezus, »mi ne boste verjeli.

⁶⁸ In če vas kaj vprašam, mi ne boste odgovorili.

⁶⁹ Toda povem vam tole: Sin človekov se bo zdaj usedel na sodni prestol poleg Vsemogočnega.«

⁷⁰ »Torej si Božji Sin?« so vsi skočili vanj. »Pravite, da sem,« je odvrnil Jezus.

⁷¹ »Zdaj sploh ne potrebujemo prič,« so si rekli. »Sam je vse priznal.«