Sv. Lukež 18 - Življenje z Jezusom

¹ Jezus je hotel svojim učencem pokazati, kako je treba moliti ob vsaki priložnosti in pogumno vztrajati do konca. Povedal jim je naslednjo zgodbo.

² »V nekem mestu je živel sodnik. Boga ni spoštoval in za ljudi mu je bilo vseeno.

³ Neka vdova iz tistega mesta pa je kar naprej prihajala k njemu: ›Rešite moj primer,‹ ga je prosila, ›da bom imela mir pred človekom, ki me toži.‹

⁴ Nekaj časa ni storil ničesar. Potem pa si je rekel: ›Boga sicer ne spoštujem in za ljudi mi je prav vseeno.

⁵ Tale vdova pa je že hudo nadležna. Rešil bom njen primer, da me s svojim prosjačenjem ne bo dotolkla.‹

⁶ Poslušajte,« je nadaljeval Jezus, »tega pokvarjenega sodnika

⁷ in potem pomislite na Boga. Kaj menite, bo zaščitil svoje ljubljene izbrance, ki nenehno vpijejo na pomoč? Bo mogoče zavlačeval?

⁸ Verjemite mi, takoj jim bo pomagal! Sprašujem pa vas, ali bo Sin človekov ob svojem prihodu sploh lahko naletel na koga, ki bi tako zaupal v Boga.«

⁹ Nekateri od prisotnih so se zelo zanašali nase. Mislili so, da so v pravem odnosu z Bogom, na druge pa so gledali zviška. Jezus jim je naslikal tale primer.

¹⁰ »Neki farizej in neki davčni izterjevalec sta hkrati prišla v tempelj, da bi molila.

¹¹ Farizej se je postavil naprej in takole molil o sebi: ›Hvala ti, Bog, ker nisem kakor ostali. Nisem goljuf, zločinec, ženskar ali pa kot tale davkar.

¹² Dvakrat na teden se postim in od vsega plačujem desetino.‹

¹³ Izterjevalec pa je stal daleč zadaj. Gledal je v tla in se skrušeno tolkel po prsih. ›O Bog, kakšen grešnik sem,‹ je govoril, ›odvzemi mojo krivdo.‹

¹⁴ Zagotavljam vam,« je nadaljeval Jezus, »ne farizej, temveč davkar je odšel domov v pravem odnosu z Bogom. Tako je: če se siliš gor, boš pristal na dnu, če pa se držiš pri tleh, boš povzdignjen v višave.«

¹⁵ Ljudje so k Jezusu pripeljali tudi majhne otroke, da bi jih blagoslovil s svojim dotikom. Učenci so jih opozarjali, da to ne gre,

¹⁶ Jezus pa jih je povabil k sebi. »Otroci naj kar pridejo k meni,« je dejal. »Ne zavračajte jih, saj je Božja vladavina namenjena prav takšnim.

¹⁷ Zares: če k Božji vladavini ne pristopiš kakor otrok, je sploh ne boš deležen!«

¹⁸ Neki judovski voditelj je vprašal Jezusa: »Spoštovani, dobri učitelj! Kako naj ravnam, da mi bo Bog podelil večno življenje?«

¹⁹ »Zakaj mi pravite ›Dobri‹?« je odvrnil Jezus. »Samo eden je zares dober – Bog!

²⁰ Sicer pa veste, kakšni predpisi so v Božjem zakoniku: ›Bodi zvest v zakonu, ne ubijaj, ne kradi, ne laži, spoštuj starše.‹«

²¹ »Vsega tega se držim že od otroških let,« je dejal mož.

²² »Torej preostane samo še nekaj,« mu je odgovoril Jezus. »Vse, kar imate, prodajte in razdelite med reveže. Tako bo vaš zaklad v nebesih. Potem pridite in se pridružite mojim učencem.«

²³ Odličnika so te besede hudo potrle, ker je bil zelo bogat.

²⁴ Jezus je videl njegovo prizadetost in rekel: »O kako težko premožni ljudje sprejemajo Božjo vladavino.

²⁵ Lažje bi se velika kamela prerinila skozi drobceno šivankino uho!«

²⁶ Nekateri od prisotnih so na to dejali: »Če je tako – se potem sploh lahko kdo reši?«

²⁷ »Bog uresničuje, kar je za ljudi nemogoče,« je odvrnil Jezus.

²⁸ Nato se je oglasil Peter: »Mi pa smo res zapustili vse in se vam pridružili.«

²⁹ »Vsakemu,« je odvrnil Jezus, »ki je zaradi Božje vladavine zapustil hišo ali družino, zagotavljam,

³⁰ da bo zdaj, še v tem času, prejel neizmerno več, kakor je imel, v času, ki prihaja, pa večno življenje.«

³¹ Jezus je vzel na stran dvanajsterico in jim spregovoril: »Bližamo se Jeruzalemu. Zdaj se bo zgodilo vse, kar so o Sinu človekovem v svojih knjigah napovedali preroki.

³² Padel bo v roke poganov. Ti se bodo norčevali iz njega, se znesli nad njim in ga popljuvali.

³³ Prebičali ga bodo in končno umorili. Čez tri dni pa bo oživel.«

³⁴ Odposlanci niso razumeli ničesar, kakor bi jim kdo zakril oči. Niti sanjalo se jim ni, o čem govori Jezus.

³⁵ Nadaljevali so pot. Malo pred mestom Jeriha je ob poti sedel slep berač in prosil miloščino.

³⁶ Ko je slišal, da gre mimo cel sprevod, je povprašal, kaj se dogaja.

³⁷ Povedali so mu, da prihaja Jezus iz Nazareta.

³⁸ »Jezus, Davidov naslednik,« je takoj zakričal slepi, »usmilite se me!«

³⁹ Ljudje pred Jezusom so ga jezno opozarjali, naj vendar utihne. On pa je samo še bolj vpil: »Davidov naslednik, usmilite se me!«

⁴⁰ Jezus je obstal. Naročil je, naj pripeljejo berača.

⁴¹ »Kako naj ti pomagam?« ga je vprašal Jezus. »Gospod, rad bi videl,« je odgovoril slepi.

⁴² »Spreglej!« je rekel Jezus. »Ozdravilo te je tvoje zaupanje.«

⁴³ Mož je v tistem hipu spregledal in se takoj pridružil učencem, ki so šli z Jezusom. Navdušeno je poveličeval Boga in prav tako tudi vsi, ki so to videli.