Sv. Lukež 17 - Življenje z Jezusom

¹ Jezus je spregovoril svojim učencem: »Dogajajo se stvari, ki ljudi zapletejo v greh. Temu se ni mogoče izogniti. Ampak o groza, kako hudo bodo končali tisti, ki jih povzročajo!

² Naj vas rajši vržejo v morje s skalo na vratu, kot da bi zapletli v greh kakšnega od mojih majhnih, slabotnih učencev.

³ Pazite nase! Če tvoj prijatelj dela, kar ni prav, ga resno opozori. In če se spremeni, mu oprosti.

⁴ Oprosti mu, tudi če se je tisti dan do tebe že sedemkrat vedel narobe in se ti že sedmič opravičuje.«

⁵ Jezusovi odposlanci so tedaj zaprosili: »Gospod, se da vse to podpreti s kakšnim dokazom?«

⁶ »Dovolj bi bilo že,« jim je odvrnil, »če bi bilo vaše zaupanje kakor drobceno gorčično seme. Tejle murvi bi lahko rekli: ›Izruvaj se in se presadi v morje,‹ in bi vas ubogala.

⁷ Recimo, da imate sužnja, ki vam orje in pase. Ko se vrne domov s polja, mu menda ne boste rekli: ›Zdaj pa hitro za mizo.‹

⁸ Ne, rekli boste: ›Pripravi mi večerjo, obleci se in postrezi, da se najem in napijem. Ti boš jedel potem.‹

⁹ Ali mu boste hvaležni, ker je izpolnil svojo nalogo?

¹⁰ Tako je tudi z vami. Ko opravite vse, kar vam je naročil Bog, si recite: ›Navadni sužnji smo. Samo delamo to, kar je treba.‹«

¹¹ Jezus je nadaljeval svojo pot proti Jeruzalemu. Potoval je med Samarijo in Galilejo.

¹² Blizu neke vasi mu je prišlo naproti deset gobavcev.

¹³ »Gospod učitelj, Jezus,« so mu klicali od daleč, »prosimo, usmilite se nas!«

¹⁴ Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite se pokazat duhovnikom.« Odšli so in med potjo ozdraveli.

¹⁵ Eden izmed njih se je vrnil k Jezusu in na ves glas poveličeval Boga, ker je videl, da je ozdravel.

¹⁶ Vrgel se je na tla pred njegove noge in se mu zahvaljeval. Ta človek je bil Samarijan.

¹⁷ »Ali jih ni bilo ozdravljenih deset?« je rekel Jezus. »Kje so ostali?

¹⁸ Se je prišel zahvalit Bogu samo tale tujec?

¹⁹ Vstani, v redu je,« mu je rekel, »rešilo te je tvoje zaupanje.«

²⁰ Farizeji so pritiskali na Jezusa z vprašanji, kdaj bo nastopila Božja vladavina. »Božja vladavina,« je odgovoril, »prihaja neopazno.

²¹ Nihče ne more reči, da je tukaj ali tam. Poslušajte me vendar: med vami je.«

²² Svojim učencem pa je povedal: »Zgodilo se bo, da si boste silno želeli vsaj za trenutek spet videti Sina človekovega, pa ga ne boste.

²³ Ljudje vam bodo pravili: ›Tamle je,‹ ›Tukajle je,‹ in podobno. Ne poslušajte jih, ne hodite tja.

²⁴ Sin človekov bo prišel kakor strela, ki se zabliska in razsvetli vse nebo.

²⁵ Prej pa mu je usojeno, da ga bo ta družba zavrgla in bo pretrpel hude reči.

²⁶ Njegov prihod bo tako presenetljiv kakor dogodki v časih očaka Noeta.

²⁷ Ljudje so mirno jedli in pili in se poročali. V trenutku, ko je Noe stopil v ladjo, pa je prišla katastrofalna poplava, v kateri so vsi pomrli.

²⁸ Podobno se je zgodilo tudi v Lotovih časih. Ljudje so jedli in pili, nakupovali in prodajali, sadili in gradili.

²⁹ Takoj ko je Lot zapustil grešno Sódomo, pa sta se z neba ulila ogenj in žveplo in vse pokončala.

³⁰ Tako bo torej na dan, ko se bo pojavil Sin človekov.

³¹ Če bo takrat kdo na strehi, naj ne hodi več v hišo po svoje stvari. In kdor bo na polju, naj se ne obrača nazaj.

³² Spomnite se, kako je končala Lotova žena. Ozrla se je nazaj in se spremenila v steber soli.

³³ Če vam bo šlo le za to, da ohranite sebe in poskrbite zase, se boste uničili. Če pa se žrtvujete, bo to začetek novega življenja.

³⁴ Poslušajte, kako bo takrat. Ponoči bosta dva spala na isti postelji. Enega bo Bog sprejel, drugega zavrgel.

³⁵ Dve ženski bosta skupaj mleli. Bog bo sprejel eno od njiju, drugo pa zavrgel.«

³⁷ Tedaj so ga učenci vprašali: »Kje, Gospod? Kje se bo to zgodilo?« »To bo tako očitno, kakor jata jastrebov pokaže, kje je mrhovina,« se je glasil njegov odgovor.