Sv. Lukež 12 - Življenje z Jezusom

¹ Zbrala se je tisočglava množica, tako velika, da so se ljudje gnetli in prerivali. Vpričo vseh je Jezus spregovoril svojim učencem: »Res pazite, da ne postanete kakor farizeji! Njihovo teatralno nastopanje je kakor kvas, ki počasi pokvari celotnega človeka.

² Bog bo namreč razkril vse, kar je prikritega. Ničesar se ne da skriti, vse bo prišlo na dan.

³ Kar govorite naskrivaj, bo prišlo na svetlo, in kar šepetate v svoji sobi, bo objavljeno po vsem mestu.

⁴ Moji prijatelji ste. Zato ne bodite prestrašeni zaradi ljudi. Največ, kar lahko storijo, je, da ubijejo vaše telo – in nič več.

⁵ Poslušajte me: morali bi se bati Boga. On lahko vzame življenje in potem vrže človeka v srhljivi kraj kazni. Zares, njega se bojte.

⁶ Veste, da je pet vrabcev vrednih le nekaj drobiža. Vendar Bog ne pozabi na nobenega izmed njih.

⁷ On ve celo za vsak las na vaši glavi! Ne bodite prestrašeni. Bogu pomenite veliko več od vrabcev.

⁸ Zagotavljam vam: če pričujete zame pred ljudmi, bo Sin človekov pričal za vas pred poroto Božjih angelov.

⁹ In če boste ljudem povedali, da me ne poznate, bo tudi Sin človekov pred nebeško poroto rekel, da ne pozna vas.

^10-12 Ko vas bodo judovske in rimske oblasti zasliševale, zaupajte, da vam bo Sveti Duh v tistem trenutku dal vedeti, kaj je treba reči. Ne obremenjujte se vnaprej s tem, kaj boste rekli v svojo obrambo. Če kdo sramoti Sina človekovega, mu bo to še lahko oproščeno, kdor pa objestno žali Svetega Duha, bo kaznovan brez pomilostitve.«

¹³ Tedaj je spregovoril nekdo iz množice. »Gospod učitelj, prosim vas, recite mojemu bratu, naj mi da moj del dediščine.«

¹⁴ »Lepo vas prosim,« je odvrnil Jezus, »le zakaj naj bi jaz razsojal vaše zapuščinske pravde?«

¹⁵ Nato se je obrnil k ostalim: »Pazite se pohlepa! Kopičenje premoženja ne zagotavlja življenja.«

¹⁶ In povedal jim je zgodbo. »Živel je neki bogataš, ki mu je posestvo obrodilo obilno letino.

¹⁷ ›Kaj naj storim,‹ si je mislil, ›pridelka je toliko, da ga nimam kam spraviti.

¹⁸ Takole bom naredil: podrl bom svoje shrambe in zgradil večje. Tja bom spravil vse to žito in druge dobrote.

¹⁹ Ker bom imel vsega dovolj za mnogo let, bom lahko počival, jedel, pil in užival.‹

²⁰ Toda Bog mu je rekel: ›Kako neumno! Še danes ponoči ti bo vzeto življenje. In kaj bo s tem, kar si si nabral? Čigavo bo?‹

²¹ Tako je z ljudmi,« je zaključil Jezus, »ki si kopičijo premoženje, namesto da bi pridobivali bogastvo, ki velja pred Bogom.«

²² Potem je Jezus spregovoril svojim učencem: »Ne obremenjujte se s takšnimi stvarmi. Ne bodite zaskrbljeni glede hrane, ki jo potrebujete za življenje, ali glede obleke, ki jo potrebujete za telo.

²³ To, da živite, je večji dar kot hrana, ki vas ohranja pri življenju. In to, da imate telo, je večji dar kot obleka, ki jo zanj potrebujete.

²⁴ Pomislite: vrane se ne trudijo s poljedeljskimi opravili in nimajo nikakršnih shramb. Toda Bog jim daje hrano. Ali ni jasno, da mu vi pomenite veliko več kakor ptice?

²⁵ Če ste še tako zaskrbljeni, ne morete svojega življenja niti malo podaljšati.

²⁶ Očitno ni v vaši moči niti to, da bi dosegli nekaj tako nepomembnega. Zakaj bi se torej obremenjevali glede česar koli drugega?

²⁷ Še enkrat pomislite: kako cvetijo lilije? Ne trudijo se z nobenimi domačimi opravili. Vendar še sam kralj Salomon na višku svoje slave ni bil tako lepo oblečen.

²⁸ Tem rastlinam, ki jih danes gledaš na travniku, jutri pa z njimi zakuriš peč, daje Bog tako krasno obleko. Ali ne bo še veliko bolj skrbel za vas, nezaupljivci?

²⁹ Zato tudi vi nehajte skrbeti, kako si boste zagotovili hrano in pijačo. Naj vas to ne razburja.

³⁰ S tem se ukvarjajo narodi, ki ne poznajo Boga. Vi pa imate Očeta, ki dobro ve, da to potrebujete.

³¹ Namesto tega si prizadevajte za Očetovo vladavino in on bo poskrbel tudi za te stvari.

³² Mala čreda, ne bojte se. Vaš Oče se je odločil, da boste zavladali v vladavini, ki prihaja.

³³ Prodajte, kar imate, in s tem pomagajte revežem. Tako si boste pri Bogu pripravili neuničljivo denarnico in neizčrpen zaklad. Tam ni roparjev, ki bi ga ukradli, ali moljev, ki bi ga razjedli.

³⁴ Z mislimi boš namreč tam, kjer je tvoj zaklad.

³⁵ Oblecite se za na pot! Bodite pripravljeni, vaše oljenke naj gorijo.

³⁶ Bodite kakor služabniki, ki ponoči čakajo, kdaj se bo gospodar vrnil s poročnega slavja, da bi mu lahko odprli takoj, ko bo potrkal.

³⁷ Kakšna sreča bo doletela služabnike, ki jih bo gospodar ob prihodu našel budne. Zgodilo se bo tole: zavezal si bo predpasnik, jih posadil za mizo in jim sam postregel.

³⁸ In če pride pozno, opolnoči ali pa že proti jutru, in ga pričakajo budni – toliko bolje!

³⁹ Bodite prepričani: če bi lastnik hiše vedel, kdaj bo prišel vlomilec, bi preprečil vlom.

⁴⁰ Tako morate biti pripravljeni tudi vi. Sin človekov bo prišel nepričakovano.«

⁴¹ »Gospod,« je vprašal Peter, »ali govorite to prispodobo samo nam ali vsem ljudem?«

⁴² »No, kdo je zanesljiv in razumen suženj,« je odvrnil Jezus, »ki mu posestnik zaupa upravljanje ostale služinčadi, da bi ji ob pravem času razdeljeval živež?

⁴³ Kakšna sreča bo doletela oskrbnika, za katerega bo posestnik ob prihodu ugotovil, da tako opravlja svoje delo.

⁴⁴ Zagotavljam vam, da mu bo zaupal vse svoje premoženje.

⁴⁵ Toda recimo, da si bo oskrbnik domišljal, da posestnik zamuja. Začel bo samovoljno pretepati podrejene, se gostiti in vdajati pijači.

⁴⁶ Njega bo posestnik zalotil povsem nepričakovano. Dal ga bo usmrtiti, doletela ga bo usoda nezvestih.

⁴⁷ Če suženj ve za gospodarjeve želje in naročila, pa se zanje ne zmeni in jih ne opravi, ga hudo prebičajo.

⁴⁸ Če pa ne ve zanje in stori kaj, kar si zasluži kazen, je ta manjša. Kdor je dobil mnogo, se od njega tudi veliko pričakuje. In če je komu zaupana velika odgovornost, se od njega toliko več zahteva.

⁴⁹ Prišel sem, da na svetu zanetim ogenj. O, ko bi se že prižgal!

⁵⁰ Vendar najprej se moram soočiti s smrtjo. Pod kakšnim pritiskom sem, dokler to ni opravljeno!

⁵¹ Verjetno mislite, da naj bi jaz prinesel mir v ta svet. Ne! Povzročil bom razkol.

⁵² V družini, kjer je pet ljudi, bodo zdaj trije sprti z dvema in dva se bosta sporekla s tremi.

⁵³ Oče in sin, mati in hči, tašča in snaha, vsi si bodo nasprotovali.«

⁵⁴ Nato se je Jezus obrnil k množici: »Ko se na zahodu zoblači, takoj začnete govoriti, da bo deževalo – in prav imate.

⁵⁵ In ko zapiha južni veter, pravite, da bo vroče – in je res.

⁵⁶ Pa kaj je z vami? Zakonitosti neba in zemlje si znate prav dobro razložiti. Kako je potem mogoče, da ne dojamete pomena tega posebnega časa?

⁵⁷ Zakaj sami ne sprevidite, kaj je prav?

⁵⁸ Recimo, da greš na sodišče skupaj z nekom, ki te toži zaradi dolga. Ali se ne boš še med potjo potrudil, da se pobotata? Saj veš, kaj sicer sledi: odvleče te pred sodnika, potem pa te stražnik odpelje v ječo.

⁵⁹ Zagotavljam ti: tam boš ostal, dokler ne odplačaš dolga do zadnjega centa.«