Sv. Lukež 11 - Življenje z Jezusom

¹ Nekoč je eden izmed učencev pristopil k Jezusu, ko je pravkar nehal moliti. »Gospod, povejte nam, kako naj molimo,« ga je zaprosil. »Tudi Janez Krščevalec je poučil svoje učence o molitvi.«

² »Vaša molitev,« je odgovoril Jezus, »naj bo takšna:« Oče! Naj vsi spoznajo, kako si svet, vzpostavi svojo vladavino.

³ Vsak dan nas nasiti s potrebnim kruhom.

⁴ Oprosti nam grehe, ki smo jih storili, saj tudi mi oproščamo vsem, ki nam kaj dolgujejo. In ne daj, da bi bili preizkušani čez svoje moči.

^5-6 Jezus je nadaljeval z zgodbo: »Recimo, da vas sredi noči obišče prijatelj, ki je na potovanju, in mu nimate s čim postreči. Šli boste k sosedu in ga prosili, naj vam posodi tri hlebce kruha.

⁷ Ta vas bo izza priprtih vrat zavrnil: ›Nehaj, ne moti, z otroki vsi skupaj že spimo. Ne morem vstati in ti dati kruha.‹

⁸ Če boste vztrajali, bo navsezadnje vstal in vam ustregel – ne zaradi prijateljstva, ampak preprosto zaradi vaše nadležnosti.«

⁹ Jezus je zaključil: »Če boste prosili, vam bo Bog dal. Če boste iskali, boste našli. Če boste trkali, vam bo Bog odprl.

¹⁰ Tako je: prošnje bodo uslišane, iskanje bo uspelo, trkanje bo odprlo vrata.«

¹¹ Jezus je dodal še tole prispodobo: »Bi dali svojemu otroku, ki vas prosi za hrano, kačo namesto ribe?

¹² Ali pa škorpijona namesto jajca?

¹³ Vidite, kljub temu da ste slabi, še vedno dajete svojim otrokom, kar je zanje dobro. Ali ne bo še toliko bolj vaš nebeški Oče vsem, ki ga prosijo, dal Svetega Duha?«

¹⁴ Ob neki priložnosti je Jezus iz nekoga izgnal demona, zaradi katerega je bil nem. Človek je spet spregovoril. Ljudje so bili presenečeni,

¹⁵ nekateri pa so zlobno pripomnili: »Tale izganja demone s pomočjo Bélcebuba, poglavarja demonov.«

¹⁶ Spet drugi so ga hoteli preizkusiti in so od njega zahtevali kakšno božansko znamenje, ki bi potrdilo njegovo verodostojnost.

¹⁷ Jezus je vedel, kaj se jim mota po glavi. »Vsaka vladavina,« je začel, »ki je v vojni sama s sabo, je obsojena na propad. Tako propadajo dinastije.

¹⁸ Če trdite, da s pomočjo Bélcebubove oblasti izganjam demone, je satanova vladavina v sporu sama s sabo in nikakor ne bo preživela.

¹⁹ Pravite, da z Bélcebubovo pomočjo izganjam demone. Prav. Kako jih potem izganjajo vaši eksorcisti, ki počnejo isto? Oni sami dokazujejo vašo zmoto.

²⁰ Če pa jaz z očitno Božjo pomočjo izganjam demone, to pomeni, da je dejansko nastopil čas Božje vladavine.

²¹ Pomislite,« je nadaljeval, »ko do zob oborožen silak budno pazi na svoje posestvo, je njegovo imetje na varnem.

²² Če pa ga napade kdo, ki je močnejši, bo premagan. Zmagovalec bo pobral orožje, na katero se je silak zanašal, in si razdelil plen.

²³ Kdor ni na moji strani,« je zatrdil Jezus, »je moj nasprotnik. In kdor mi ne pomaga pri zbiranju črede, povzroča, da se razkropi.«

²⁴ Jezus je nadaljeval: »Ko hudobni duh zapusti človeka, tava po suhih puščavskih krajih in si išče počivališče. Ker ga ne najde, si reče: ›Vrnil se bom v svoje domovanje, ki sem ga zapustil.‹

²⁵ Ko prispe in ugotovi, da je dom počiščen in lepo urejen,

²⁶ gre iskat sedem drugih duhov, še zlobnejših od sebe. Skupaj vdrejo nazaj in se tam naselijo. Nazadnje je torej s tem človekom slabše, kot je bilo sprva.«

²⁷ Medtem ko je Jezus govoril te stvari, mu je iz množice zaklicala neka ženska: »Kako srečna je lahko mati, ki vas je nosila in dojila!«

²⁸ »Še mnogo bolj srečni so tisti,« je odvrnil Jezus, »ki poslušajo Božje sporočilo in se ga držijo.«

²⁹ Ko je množica ljudi okrog Jezusa postajala vedno večja, jih je nagovoril: »Ta družba je pokvarjena. Kar naprej zahteva posebno božansko znamenje, da bi mi verjela. Vendar ji Bog ne bo dal znamenja – razen nečesa podobnega, kar se je zgodilo preroku Jonu.

³⁰ Jona je bil svojevrstno znamenje meščanom Niniv, jaz, Sin človekov, pa bom znamenje tej družbi.

³¹ Na veliki sodbi, ki prihaja, bo spregovorila vladarica južnih dežel in dokazala krivdo teh ljudi. Pripotovala je namreč iz najbolj oddaljenih krajev, da bi slišala modre besede kralja Salomona. Tu pa je nekdo, ki je večji od Salomona.

³² Pojavili se bodo tudi ninivski meščani in zapečatili obsodbo te družbe. Ko jim je prerok Jona razglasil Božje sporočilo, so ga poslušali in spremenili svoje življenje. Tukaj pa je nekdo, ki je večji od Jona.

³³ Ko kdo prižge svetilko, je najbrž ne skrije v klet ali pokrije s posodo. Postavi jo na stojalo, da bo svetila tistim, ki pridejo v prostor.

³⁴ To, kar razsvetljuje človekovo notranjost, je njegovo oko. Če je oko dobro, je v tebi svetló. Če pa je oko slabo, je temna tudi tvoja notranjost.

³⁵ Pazi torej, da luč, ki je v tebi, ne bi potemnela!

³⁶ Če pa si ves razsvetljen in v tebi ni nobenega temnega kotička, bo vse tvoje življenje, kakor bi ga obsijal blisk.«

³⁷ Po končanem govoru ga je eden izmed farizejev povabil k sebi na kosilo. Jezus je sprejel povabilo, šel z njim in sedel k jedi.

³⁸ Farizeja je presenetilo, da se pred jedjo ni umil.

³⁹ Zato je Jezus spregovoril z njim: »Vi, farizeji, pomivate posodo na zunaj. Znotraj, na skrivnem, pa ste polni grabežljivosti in hudobije.

⁴⁰ Kako neumno! Ali ni Bog ustvaril tako zunanjosti kot tudi notranjosti?

⁴¹ Raje začnite razdeljevati svoje premoženje revežem in naenkrat bo za vas vse čisto.

⁴² Kako strašno boste končali, farizeji! Skrbno plačujete desetino od pridelka vsakega svojega zelišča: mete, rutice in tako naprej. Hkrati pa ste brez občutka za pravičnost in brez Božje ljubezni. Temu bi se morali posvečati in obenem skrbeti tudi za tiste stvari.

⁴³ Groza, kaj bo z vami, farizeji! Ljubite častne sedeže v sinagogah in imate radi, da vas v javnosti vsi spoštljivo pozdravljajo.

⁴⁴ Groza, kaj vas čaka! Kot nezaznamovan grob ste: ljudje nevede hodijo po njem in se oskrunijo zaradi stika z mrtvimi!«

⁴⁵ Na to se je odzval nekdo izmed pravnih strokovnjakov: »Gospod učitelj, s tem žalite tudi nas.«

⁴⁶ »O groza, kako boste končali tudi vi, pravni strokovnjaki,« je odvrnil Jezus. »Ljudem nalagate težke, neznosne obveznosti, ki se jih sami nočete niti dotakniti.

⁴⁷ Groza! Prerokom postavljate nagrobnike – njim, ki so jih pobili vaši predniki.

⁴⁸ Tako kažete, da se strinjate z dejanji svojih prednikov: oni so pobijali, vi pa urejate grobove.

⁴⁹ Zato je Božja Modrost rekla: ›K njim bom poslala svoje preroke in odposlance, oni pa jih bodo pobijali ali preganjali.‹

⁵⁰ Tako bodo današnji ljudje krivi za poboj vseh prerokov od začetka sveta:

⁵¹ od Abelovega umora do smrti Zaharija, ki je bil ubit med žrtvenikom in vhodom v sveti tempeljski prostor. Zagotavljam vam: za vse to bo plačala današnja družba.

⁵² O groza, pravni strokovnjaki, kako hudo bo! Prilastili ste si ključ do Božjega spoznanja. Sami ga ne uporabljate, drugim pa ne dovolite vstopa.«

⁵³ Ko se je Jezus odpravil naprej, so začeli pravni izvedenci in farizeji hudo pritiskati nanj. Iz njega so hoteli izvleči, kaj si misli o tem in onem,

⁵⁴ in prežali na priložnost, da bi ga v kakšni stvari ujeli.