Sv. Lukež 10 - Življenje z Jezusom

¹ Jezus je nato izbral še dvainsedemdeset drugih učencev ter jih po dva in dva poslal naprej v kraje, kamor je bil namenjen.

² »Pred vami je neizmerna žetev,« jim je dejal, »delavcev, ki bi jo pospravili, pa skorajda ni. Prosite gospodarja, naj pošlje delavce na svoja polja.

^3-4 Gremo, pošiljam vas! Bodite neoboroženi kakor ovce med volkovi, s sabo ne jemljite ničesar: niti denarja, niti prtljage, niti obuval. In če spotoma koga srečate, ne izgubljajte časa s pogovori.

⁵ Preden stopite v kakšno hišo, pozdravite domače z besedami: ›Naj Božji mir zavlada v tej družini.‹

⁶ Če so ljudje odprti za Boga, se bo vaš blagoslov dotaknil njihovih src, če pa niso, bo ostal neuslišan.

⁷ Pri družini, ki vas sprejme, ostanite in z veseljem sprejmite vse, s čimer vam postrežejo. Kdor dela, si zasluži plačilo. Ne iščite boljše nastanitve.

⁸ Ko pridete v kakšno mesto in vas ljudje sprejmejo, tudi vi sprejmite vse, s čimer vam postrežejo.

⁹ Ozdravite tamkajšnje bolnike in vsem povejte: ›Za vas je napočil čas Božje vladavine.‹

¹⁰ Če pa vas ne sprejmejo, odidite in ljudem na ulicah spotoma sporočite:

¹¹ ›Tudi prah vašega mesta, ki se drži naših podplatov, stresamo proč in ga zavračamo. Vendar vedite, da je napočil čas Božje vladavine.‹

¹² Zagotavljam vam: celo zloglasni Sodomi bo na dan velikega obračuna lažje kakor takšnemu mestu.

¹³ Kako grozno boste končali, meščani Horazína! In kaj bo z vami iz Betsajde! Kakšni čudeži so se zgodili med vami! Če bi se zgodili v brezbožnih mestih, kot sta Tir ali Sidón, bi njuni prebivalci že zdavnaj ponižno in skrušeno priznali svoje grehe ter spremenili svoje življenje.

¹⁴ Pač, Tiru in Sidónu bo na sodni dan lažje kakor vama.

¹⁵ In ti, Kafarnáum – kako boš padel! Si povišan nad nebeško višavo? Strmoglavljen boš v peklensko globočino!

¹⁶ Torej,« je Jezus zaključil svoja naročila, »če kdo posluša in sprejema vas, ki ste moji odposlanci, posluša in sprejme mene samega. Če vas kdo zavrača, zavrne mene. Če pa kdo zavrača mene, zavrne njega, ki mi je dal to poslanstvo.«

¹⁷ Dvainsedemdeset učencev se je vrnilo s poti in bili so navdušeni. »Gospod,« so rekli, »ker se sklicujemo na vas, nas ubogajo celo demoni!«

¹⁸ »Videl sem,« je odvrnil Jezus, »kako je bil Satan vržen z nebes. Kakor strela je treščil na zemljo.

¹⁹ Zato sem vam dal moč, da poteptate kače in škorpijone. Močnejši ste od vsake satanske sile in nič, prav nič, vam ne more škodovati.

²⁰ Vendar pravi razlog za veselje ni v tem, da vas ubogajo hudobni duhovi. Vpisani ste v nebeški imenik – tega se veselite!«

²¹ Tedaj je Sveti Duh navdal Jezusa s takšnim veseljem, da je vzkliknil: »Slava ti, Oče, vesoljni gospodar! Vse to si prikril strokovnjakom in izobražencem, razkril pa ljudem, ki so otroško preprosti. Da, tako si sklenil in tako je prav.«

²² Nato je Jezus nadaljeval: »Oče mi je izročil vse. Nihče razen Očeta zares ne pozna Sina. Nihče tudi zares ne pozna Očeta, razen Sina in razen tistih, ki jim ga hoče Sin razkriti.«

²³ Pozneje je na samem rekel učencem: »Kako srečni ste lahko. Vse to se dogaja pred vašimi očmi.

²⁴ Mnogi Božji preroki in kralji so si želeli videti in slišati stvari, ki jih vi doživljate, pa jim ni bilo dano.«

²⁵ Neki pravni strokovnjak je hotel ujeti Jezusa v past. »Spoštovani učitelj,« je vprašal, »kako naj ravnam, da mi bo Bog podelil večno življenje?«

²⁶ »No, kaj pravi Mojzesov zakonik?« je odvrnil Jezus. »Kako razumete Sveto pismo?«

²⁷ Strokovnjak je začel navajati: »Globoko iz sebe imej rad Boga, ki je tvoj Gospod: ljubi ga z vsemi svojimi čustvi, močjo in pametjo. In tako rad imej sočloveka, kakor da si to ti sam.«

²⁸ »Točno,« je rekel Jezus. »S takšnim ravnanjem si boste zagotovili življenje.«

²⁹ Mož je hotel nekako upravičiti svoje vprašanje, zato je vztrajal: »Kdo pa je mišljen s tem ›sočlovekom‹?«

³⁰ Jezus je odgovoril s tole zgodbo: »Neki človek je iz Jeruzalema potoval dol v Jeriho. Na poti so ga napadli roparji. Slekli so ga in pretepli, potem pa odšli. Pustili so ga napol mrtvega.

³¹ Po naključju se je prav po tisti poti spuščal tudi neki duhovnik. Ko ga je zagledal, ga je na daleč obšel.

³² Nato se je tam znašel še neki tempeljski služabnik, a tudi ta se mu je ognil.

³³ Potem pa je tja prispel neki Samarijan, eden od tistih preziranih tujcev. Bil je na potovanju. Ko je zagledal ranjenega človeka, se mu je v dno srca zasmilil.

³⁴ Stopil je k njemu. Z vinom mu je očistil rane, jih natrl z oljem in obvezal. Nato ga je posadil na svojo jezdno žival in ga odpeljal do popotne gostilne, kjer je zanj poskrbel.

³⁵ Naslednji dan je dal gostilničarju dva srebrnika in mu naročil: ›Lepo poskrbite zanj. Če boste porabili kaj več, vam bom plačal, ko se bom vračal tod mimo.‹«

³⁶ Nato je Jezus vprašal strokovnjaka: »Kateri od teh treh bi bil ›sočlovek‹ možu, ki so ga napadli roparji?«

³⁷ »Kdor se ga je usmilil,« je odvrnil. »Torej,« je zaključil Jezus, »tudi vi odslej ravnajte tako.«

³⁸ Na poti je Jezus prispel v neko vas. Ženska, ki ji je bilo ime Marta, ga je sprejela v svojo hišo.

^39-40 Medtem ko se je Marta zavzeto ukvarjala s tem, kako bi mu čim lepše postregla, se je njena sestra Marija kakor učenka usedla k Jezusu in ga poslušala, kako je govoril. Naposled je Marta pristopila in rekla: »Gospod, ali vam je vseeno, da me je sestra pustila sámo pri vsem tem delu? Recite ji, prosim, naj mi priskoči na pomoč.«

⁴¹ »Marta, Marta,« je odvrnil Jezus, »vidim, da se trudiš in obremenjuješ z mnogimi stvarmi,

⁴² potrebna pa je samo ena. Marija je izbrala, kar je najboljše. Tega ji nihče ne more vzeti.«