Jakob 4 - Življenje z Jezusom

¹ Zakaj med vami nastajajo spori in prepiri? Ker vas vodijo sebični užitki. Ti vam vladajo in vašo skupnost spreminjajo v bojišče.

² Dogaja se tole: Nekaj hočete, pa tega ne dobite. Potem morite in spletkarite, pa vam še ne uspe. Prepirate se in bojujete, pa ne dobite – ker ne prosite Boga.

³ In če ga že prosite, vseeno ne dobite, ker prosite s slabim namenom – da bi vse zapravili za lasten užitek.

⁴ Izdajalci! Ste kakor žena, ki vara svojega moža! Ali vam ni jasno: če se prijateljsko prilagajate pokvarjeni človeški družbi in se spogledujete z njenimi sebičnimi užitki, ste obrnili hrbet Bogu. Takšno ljubezensko razmerje ni nič manj kot sovraštvo do Boga.

⁵ Se vam zdi, da Sveto pismo kar tako pravi: »Bog ljubosumno pazi na duha, ki ga je položil v nas«?

⁶ Vendar pa še bolj kot to drži, da pri Bogu najdemo nezasluženo dobroto, saj Sveto pismo pravi tudi: »Ljudem, ki si domišljajo, da nekaj so, se Bog postavlja po robu, tistim, ki se zavedajo svoje majhnosti, pa daje svojo čudovito dobroto.«

⁷ Zato vam pravim: Podredite se Bogu. Uprite se hudiču in bo zbežal od vas.

⁸ Stopite bliže k Bogu in prišel vam bo naproti. Nehajte grešiti. Razčistite pri sebi, vi omahljivci, ki ste polni pomislekov.

⁹ Soočite se s svojo bedo, naj vam bo res žal, razjokajte se nad sabo. Vaše hahljanje in vzhičenost naj se spremenita v žalovanje in potrtost.

¹⁰ Pred Bogom velja samo eno: spustite se na tla ter priznajte svojo nemoč, da vas bo on dvignil na častno mesto.

¹¹ Moji prijatelji, ne govorite grdo drug o drugem. Če govoriš proti sokristjanu in ga obtožuješ, s tem govoriš proti Božjemu zakoniku in ga obsojaš. In tako se ne obnašaš več kot nekdo, ki mora zakon izpolnjevati, temveč kot zakonodajalec!

¹² Zakonodajalec in sodnik je le eden – sam Bog. Edino on lahko razglasi človeka za krivega ali nedolžnega. Za koga se torej imaš, da obtožuješ sočloveka?

¹³ Zdaj pa nekaj besed za vas, ki pravite: »Te dni gremo v ono mesto in tam bomo ostali kakšno leto. Tam bo dober posel in soliden zaslužek.«

¹⁴ Lepo vas prosim, saj ne veste niti tega, kaj bo jutri. V resnici ste kot dim, ki se hitro razblini.

¹⁵ Morali bi reči: »Če bo Bog hotel, bomo živeli in počeli to ali ono.«

¹⁶ To, kar govorite, je navadno širokoustenje. Vse tako bahanje je zlo.

¹⁷ Če že imate čas in sredstva, se rajši posvetite dobrodelnosti. Če nam je jasno, kaj je treba storiti, pa tega ne naredimo, je to hudo narobe.