Jakob 2 - Življenje z Jezusom

¹ Dragi prijatelji, naš vladar je Mesija Jezus; njemu gre slava. Če mu torej hočete biti zvesti, ne smete delati razlik med ljudmi in se ozirati na njihov položaj v družbi.

² Recimo, da prideta na vaše srečanje fino oblečen človek z zlatim prstanom in slabo oblečen revež.

³ Vi se posvetite lepo oblečenemu in mu rečete: »Prosim, vam smem ponuditi tale sedež?« Revežu pa pravite: »Ti kar lepo stoj ali pa se usedi na tla k mojemu stolu.«

⁴ Sploh niste razmislili, kaj je prav in kaj ne, zato uporabljate zgrešena merila.

⁵ Poslušajte, dragi moji! Med vsemi ljudmi si je Bog posebej izbral tiste, ki jih ima sedanja družba za reveže. V resnici pa so bogati, ker se zanašajo na Boga. Zanje je pripravljena Božja vladavina, obljubljena ljudem, ki imajo radi Boga.

⁶ Vi pa ste do revežev nespoštljivi. Poglejte, kaj počnejo bogataši: izkoriščajo vas in vas s svojimi tožbami na sodiščih spravljajo ob premoženje.

⁷ Tako žalijo Božje ime, ki je bilo ob krstu izrečeno nad vami. To ime vas dela za Božjo lastnino in je temelj vašega dostojanstva.

⁸ Torej: prav ravnate, če se držite temeljnega zakona Božje vladavine, ki je zapisan v Svetem pismu: »Sočloveka imej tako rad, kakor da si to ti sam.«

⁹ Če pa med ljudmi delate razlike, ravnate narobe in Božji zakonik vas razkrinka kot prestopnike.

¹⁰ Kdor se sicer drži vseh predpisov, a prekrši le enega, je v prestopku proti celotnemu zakoniku.

¹¹ Bog, ki je rekel: »Bodi zvest v zakonu,« je namreč rekel tudi: »Ne ubijaj.« Če sicer ne varaš svoje žene, vendar si morilec, si prestopnik Božjega zakonika.

¹² Vi pa imejte pred očmi zakon, ki nas vodi v svobodo. Govorite in delajte v skladu z njim, saj je to merilo, po katerem se nas presoja.

¹³ Bog bo namreč neusmiljeno sodil vse, ki niso usmiljeni. Kdor pa je usmiljen, ne bo obtožen, saj usmiljenje pomeni zmago nad vsako obsodbo.

¹⁴ Moji prijatelji, kaj pomaga, če govoriš, da zaupaš v Boga, pa tega ne živiš? Taka vera te ne bo rešila.

¹⁵ Recimo, da kdo od sokristjanov nima obleke in hrane.

¹⁶ Nič ne pomaga, če mu rečeš: »Božji mir s tabo, naj ti tekne in ti bo toplo,« pa mu ne daš, kar potrebuje.

¹⁷ Tako je tudi z zanašanjem na Boga – če se ne izraža v dejanjih, je samo zase mrtvo.

¹⁸ Mogoče boš ugovarjal: »Nekateri so pač bolj ljudje zaupanja, drugi pa bolj ljudje dejanj.« Odgovarjam ti takole: »Daj, prosim, pojasni mi, kako lahko zaupaš Bogu, ne da bi to pokazal z dejanji. Jaz pa ti lahko dokažem nasprotno: ravno moja dejanja kažejo, kako se zanašam na Boga.«

¹⁹ Praviš: »Saj verjamem, da Bog obstaja«. Krasno! A isto pravijo tudi demoni, pa zaradi tega trepetajo od groze.

²⁰ Kakšno plehko razmišljanje! Pokazal ti bom, da zaupanje brez dejanj nima smisla.

²¹ Pomisli na našega prednika Abrahama. Pripravljen je bil žrtvovati svojega sina Izaka. V pravem odnosu z Bogom je bil torej na podlagi svojih dejanj.

²² Njegovo zaupanje v Boga se je kazalo v vsem, kar je delal. Vera doseže svoj cilj v dejanjih.

²³ Tako so se potrdile besede Svetega pisma: »Abraham je zaupal Bogu in zato ga je Bog sprejel kot človeka, ki je v pravem odnosu z njim.« Še več, imel ga je za prijatelja.

²⁴ Torej je jasno: Bogu smo všeč, če tudi delujemo in ne zgolj zaupamo.

²⁵ Prav tako je celo prostitutko Rahábo Bog sprejel zaradi njenih dejanj. Gostila je namreč izraelska vohuna in jima pomagala pobegniti po drugi poti.

²⁶ Skratka: kot je telo, ki ne diha, mrtvo, tako je mrtva tudi vera brez dejanj.