Djánje 9 - Življenje z Jezusom

Sporočilo gre naprej med pogane

¹ Savel je nadaljeval s svojimi besnimi grožnjami, da bo dal pobiti učence Vladarja Jezusa. Sestal se je z glavnim duhovnikom

² in zaprosil za priporočilna pisma, naslovljena na sinagoge v Damasku. V njih je dobil pooblastilo za aretacijo vsakega pripadnika »Jezusove poti«, naj bo moški ali ženska. Te naj bi dal nato prisilno privesti v Jeruzalem.

³ Savel se je torej odpravil v Damask. Na poti, ko je bil že blizu mesta, pa se je nenadoma okrog njega zabliskala močna svetloba z neba.

⁴ Savel je padel na tla. »Savel! Savel!« mu je spregovoril neki glas. »Kaj me zatiraš?«

⁵ »Kdo ste, Gospod?« je vprašal Savel. »Jaz sem Jezus,« je odgovoril glas. »Jaz sem tisti, ki ga ti zatiraš.

⁶ Zdaj pa me poslušaj: vstani in pojdi v mesto. Tam ti bo nekdo povedal, kaj moraš narediti.«

⁷ Ljudje, ki so spremljali Savla, so nemo obstali. Nekaj so slišali, videli pa niso nikogar.

⁸ Ko se je Savel pobral s tal, je ugotovil, da ne vidi. V Damask so ga pripeljali tako, da ga je nekdo držal za roko.

⁹ Tri dni je bil slep in ni nič jedel ne pil.

¹⁰ V Damasku je živel neki Jezusov učenec Hananíja. Imel je videnje. »Hananíja!« mu je rekel Vladar. »Da, Gospod,« je odvrnil.

¹¹ »Odpravi se v Ravno ulico,« je nadaljeval Jezus, »in v Judovi hiši povej, da bi rad govoril s Savlom iz Tarza. Ravno zdaj moli –

¹² imel je videnje, kako k njemu pride neki Hananíja, položi nanj roke in se mu povrne vid.«

¹³ »O naš Vladar,« je vzkliknil Hananíja, »mnogi so mi govorili o tem človeku. V Jeruzalemu se je grozljivo znašal nad tvojimi ljudmi!

¹⁴ Tukaj v Damasku je zato, da bi aretiral vse, ki te častijo. To pooblastilo je dobil od glavnih duhovnikov.«

¹⁵ »Ti le pojdi, Hananíja,« mu je rekel Jezus, »Savla sem izbral za svojega posebnega služabnika. Poslal ga bom po svetu, da bo tujcem in njihovim vladarjem govoril o meni, pa tudi Izraelcem.

¹⁶ Jaz sam bom Savlu pokazal, kaj vse mu je usojeno. Ker mi pripada, bo moral tudi sam prestati hude stvari.«

¹⁷ Hananíja je torej odšel v tisto hišo. Položil je roke na Savla in rekel: »Dragi Savel, pošilja me Jezus, naš Vladar, ki si ga videl na poti sem. Poslal me je, da bi se ti povrnil vid in da bi te prevzel Sveti Duh.«

¹⁸ Savlu je takoj z oči odpadlo nekaj podobnega ribjim luskinam. Spet je videl. Dvignil se je in se dal krstiti.

¹⁹ Potem je nekaj pojedel in si opomogel. Nato je Savel nekaj časa ostal pri Jezusovih učencih v Damasku.

²⁰ Brez odlašanja je začel po sinagogah razglašati novico o Jezusu. »To je Božji Sin,« jim je zatrjeval.

²¹ Vsi, ki so ga slišali, so bili čisto iz sebe od presenečenja. »Ali ni to tisti, ki se je šel v Jeruzalemu pravo vojno proti ljudem, ki častijo Jezusa?« so govorili. »Ali ni zdaj prišel sem, da bi jih aretiral in privedel na sodišče, ki ga vodijo glavni duhovniki?«

²² Savel pa je nastopal samo še bolj odločno. S svojimi trdnimi dokazi, da je Jezus Mesija, je Jude iz Damaska povsem stisnil v kot. Sploh mu niso mogli ugovarjati.

²³ Čez nekaj časa so Judi prišli do zaključka, da je treba Savla ubiti.

²⁴ Noč in dan so čakali nanj pri mestnih vratih, da bi ga prijeli. Savel pa je za to izvedel,

²⁵ zato so ga njegovi neke noči v veliki košari spustili skozi odprtino v zidu.

²⁶ Savel je prišel v Jeruzalem. Tam se je hotel pridružiti skupini Jezusovih učencev, vendar ti niso verjeli, da je res začel slediti Jezusu. Zelo so se ga bali.

²⁷ Nato pa se je zanj zavzel Bárnaba in ga peljal k odposlancem. Povedal in pojasnil jim je vse: kako je Savel na poti zagledal Vladarja Jezusa, kako je Vladar govoril z njim in kako je Savel v Damasku pogumno zastopal Jezusa.

²⁸ Tako je Savel ostal pri njih in se pridružil njihovemu delovanju v Jeruzalemu. Pogumno je razglašal sporočilo o Vladarju Jezusu.

²⁹ Z nekaterimi grško govorečimi Judi pa se je spustil v tako hudo polemiko, da so ga hoteli kar ubiti.

³⁰ Kristjani, ki so za to izvedeli, so ga hitro pospremili v pristanišče Cezaréjo in ga od tam poslali v Tarz.

³¹ Takrat je za Jezusovo skupnost povsod po Judeji, Galileji in Samaríji nastopilo obdobje, ko je nihče ni ogrožal. Spoštovala in častila je svojega Vladarja ter se opirala na Svetega Duha. Ta ji je stal ob strani ter jo spodbujal in opogumljal. Zato je napredovala in postajala vse številčnejša.

³² Peter je zdaj potoval iz kraja v kraj. Tako je ob neki priložnosti obiskal kristjane v Lídi.

³³ Tam je srečal nekega Enéja, ki je bil hrom. Že osem let je bil priklenjen na posteljo.

³⁴ »Enéj,« je vzkliknil Peter, »Mesija Jezus te ozdravlja! Dvigni se in pospravi posteljo.« Takoj je vstal.

³⁵ Mnogi ljudje v Lídi in v Šarónski ravnini so to videli in začeli zaupati v Vladarja Jezusa.

³⁶ V bližnjem mestu Jópa je živela Jezusova učenka Tabíta (njeno ime pomeni »Gazela«). Vedno je pomagala revnim in sploh je je bila sama dobrota.

³⁷ Toda prav tedaj je zbolela in umrla. Njeno truplo so umili in ga položili v sobo v zgornjem nadstropju.

³⁸ Jópa je blizu Líde in kristjani so vedeli, da je tam na obisku Peter. Hitro so poslali ponj dva moška s sporočilom: »Prosimo, čim prej moraš priti k nam. Mudi se, ne odlašaj.«

³⁹ Peter je takoj odšel z njima. Pripeljala sta ga v sobo v zgornjem nadstropju. Tam je bilo zbranih veliko revnih vdov, ki jim je Gazela pomagala. Silno so jokale. Obstopile so Petra in mu kazale svoja ogrinjala in oblačila, ki jim jih je sešila.

⁴⁰ Peter je vse poslal iz sobe. Spustil se je na kolena in molil, potem pa se je obrnil k truplu ter zaklical: »Vstani, Tabíta!« In res je odprla oči. Ko je prepoznala Petra, se je vzravnala na svoji postelji,

⁴¹ on pa jo je prijel za roko in ji pomagal vstati. Potem je poklical vdove in vso krščansko skupnost. Gazela je bila spet med njimi – živa!

⁴² To se je razvedelo po vsej Jópi in mnogi so začeli zaupati v Vladarja Jezusa.

⁴³ Zato je Peter ostal tam precej časa. Stanoval je pri nekem usnjarju Simonu.