Djánje 5 - Življenje z Jezusom

¹ Neki človek z imenom Hananíja pa je bil drugačen. Skupaj z ženo Safíro sta prodala neko posest

² in se dogovorila, da bosta del denarja na skrivaj obdržala zase. Hananíja je prinesel preostanek odposlancem in jim ga slovesno izročil.

³ »Hananíja,« se je oglasil Peter, »kako te je lahko Satan tako popolnoma prevzel? Drznil si se lagati Svetemu Duhu! Zakaj si naskrivaj zadržal nekaj denarja od prodanega zemljišča?

⁴ Saj te ni nihče silil, da ga prodaš. In tudi ko si ga prodal, je bil denar tvoj in bi lahko z njim počel kar koli. Kako je mogoče, da ti je prišlo na pamet kaj takega? Dejansko si poskušal prevarati samega Boga, ne nas, ljudi!«

⁵ Hananíja se je ob teh besedah zgrudil mrtev na tla. Vse, ki so za to slišali, je bilo groza.

⁶ Tam je bilo nekaj mladeničev, ki so zavili njegovo truplo, ga odnesli in pokopali.

⁷ Čez približno tri ure je tja prišla njegova žena, ki ni vedela, kaj se je zgodilo.

⁸ »Mi lahko prosim poveš,« jo je vprašal Peter, »ali sta zemljišče prodala za toliko in toliko?« »Da,« je odgovorila, »za toliko.«

⁹ »Kako je to mogoče!« je vzkliknil Peter. »Skupaj sta se dogovorila, da bosta preizkušala meje Božje dobrote in kljubovala njegovemu Duhu. Vidiš, pogrebci so že pri vratih! Pokopali so tvojega moža in zdaj bodo še tebe.«

¹⁰ Ženska se je takoj mrtva zgrudila pred Petra. Mladeniči so vstopili in videli, da je umrla. Odnesli so jo in pokopali zraven njenega moža.

¹¹ Vso krščansko skupnost in sploh vse, ki so za to slišali, je bilo groza.

¹² Odposlanci so torej delali mnoge čudeže, ki so kazali, da zdaj med Izraelci deluje Bog. Vsi Jezusovi učenci so se redno shajali v Salomonovi avli v templju.

¹³ Drugi obiskovalci templja jim niso nasprotovali in tudi sicer so jih vsi zelo spoštovali.

¹⁴ Zmeraj več ljudi se je začelo podrejati Vladarju Jezusu in mu zaupati. Kristjanom se je pridružila cela množica moških in žensk.

¹⁵ Zaradi čudežev, ki so se dogajali, so ljudje kar na posteljah ali preprostih ležiščih nosili bolnike na ulice. Upali so, da bo prišel mimo Peter, da bi jih ozdravila že njegova senca, če bi padla nanje.

¹⁶ Prihajale so množice, in to ne samo iz Jeruzalema, temveč tudi iz okoliških mest. S sabo so imeli bolnike in ljudi, ki so jih mučili hudobni duhovi. Vsi so ozdraveli.

¹⁷ Tedaj je glavnega duhovnika in skupino saducejev, ki so ga podpirali, popolnoma prevzela zavist. Odločili so se, da morajo ukrepati.

¹⁸ Aretirali so Jezusove odposlance in jih odvedli v mestni zapor.

¹⁹ Toda ponoči se je zgodilo tole: prišel je Božji angel, odprl vrata zapora, jih odpeljal na prostost ter jim naročil:

²⁰ »Pojdite v tempelj in vsem Izraelcem pogumno razglašajte sporočilo o življenju, ki ga je prinesel Mesija.«

²¹ Tako so tudi storili. Navsezgodaj zjutraj so šli v tempelj in začeli učiti ljudi. Glavni duhovnik in njegovi privrženci so na zasedanje vélikega zbora sklicali vse izraelske politične voditelje. Naročili so, naj jim iz zapora privedejo odposlance.

²² Toda tempeljski stražarji, ki so jih šli iskat v zapor, jih tam niso našli. Vrnili so se in poročali:

²³ »Zapor je bil povsem varno zaklenjen in straža je bila lepo postavljena pred vrati. Toda ko smo jih odprli, ni bilo notri nikogar.«

²⁴ Poveljnik tempeljske straže in glavni duhovniki so si začeli razbijati glavo, kaj naj bi to pomenilo.

²⁵ Tedaj pa se je pojavil nekdo s sporočilom: »Pomislite, tisti ljudje, ki ste jih včeraj priprli, so zdaj v templju in mirno učijo ljudi.«

²⁶ Zato je poveljnik skupaj s stražarji odšel tja. Odvedli so Jezusove odposlance, vendar ne na silo, ker jih je bilo strah, da bi jih ljudje linčali.

^27-28 Tako so jih privedli pred véliki zbor in sodna obravnava se je začela. »Strogo smo vam prepovedali govoriti o tem Jezusu in širiti nauk o njem,« je rekel glavni duhovnik. »In kaj ste storili vi? S svojim sporočilom ste preplavili ves Jeruzalem! Okriviti nas hočete za usmrtitev tega človeka.«

²⁹ Peter in odposlanci so odgovorili: Boga je treba bolj upoštevati kot človeške voditelje!

³⁰ Vi ste Jezusa pokončali z usmrtitvijo na križu. Toda Bog, ki so ga častili naši predniki, ga je spet vrnil v življenje.

³¹ Določil ga je za našega voditelja in osvoboditelja. Dvignil ga je na častno mesto poleg sebe. S tem daje Izraelcem priložnost, da spremenijo svoje življenje. Vrnejo naj se k njemu in odpustil jim bo grehe.

³² Mi pa kot priče potrjujemo resničnost vsega tega. In ne samo mi, temveč tudi Sveti Duh. Bog ga je namreč zdaj podaril vsem, ki upoštevajo njegovo avtoriteto.

³³ Člane vélikega zbora je zgrabil takšen bes, da so hoteli odposlance kar takoj usmrtiti.

³⁴ Toda eden izmed njih, Gamáliel, učitelj verskega prava, ki so ga spoštovali vsi Izraelci, jih je ustavil. Naročil je, naj odposlance za nekaj časa odpeljejo iz dvorane.

³⁵ Nato je zbrane nagovoril: Dragi Izraelci! Dobro premislite, kaj boste storili s temi ljudmi.

³⁶ Verjetno se spomnite, da se je pred časom pojavil neki Tevdá. Trdil je, da je nekaj posebnega, in uspelo mu je zbrati kakih štiristo privržencev. Toda ko je padel v boju, je njihova skupina razpadla in iz vsega skupaj ni bilo nič.

³⁷ Potem se je pojavil tudi Juda iz Galileje. V času davčnega popisa prebivalstva je spodbujal ljudi k neposlušnosti in jih povedel v upor proti Rimljanom. Tudi njega so ubili in vsi njegovi privrženci so se porazgubili.

³⁸ Moj nasvet je torej takšen: Opustite postopek proti tem ljudem in jih pustite pri miru. Če je to, kar hočejo in delajo, samo še ena človeška pobuda, bo propadla sama od sebe.

³⁹ Če pa je za vsem tem Bog, jih ne boste mogli ustaviti. Se morda hočete boriti proti Bogu? Zbor je sprejel Gamálielov nasvet.

⁴⁰ Odposlance so poklicali nazaj in jih dali prebičati. Nato so jim ukazali, naj nehajo govoriti o Jezusu in se sklicevati nanj, ter jih izpustili.

⁴¹ Odposlanci so odšli vsi veseli. Bog jim je očitno naklonil čast, da trpijo sramoto zaradi svoje predanosti Jezusu.

⁴² Zato so še naprej pogumno razglašali dobro novico o Mesiju Jezusu. Vsak dan so v templju in po domovih učili ljudi o njem.