Djánje 4 - Življenje z Jezusom

¹ Medtem ko sta Peter in Janez takole govorila z ljudmi, se je tam pojavilo tempeljsko vodstvo. Prišlo je nekaj duhovnikov, sam poveljnik tempeljske straže in nekaj ljudi iz skupine saducejev.

² Jezilo jih je, da sta nastopala kot učitelja, še bolj pa to, kar sta razglašala: da se je z Jezusom že začela velika vrnitev mrtvih v življenje.

³ Aretirali so ju in ju poslali v pripor. Tam sta morala počakati do naslednjega dne, ker je bilo že pozno popoldne.

⁴ Mnogi od teh, ki so poslušali njuno sporočilo, pa so začeli zaupati v Jezusa. Število kristjanov je naraslo na okrog pet tisoč.

⁵ Naslednji dan se je v Jeruzalemu sestal judovski véliki zbor – njihovi verski in politični voditelji ter verski strokovnjaki.

⁶ Prisostvoval je glavni duhovnik Hana, pa tudi Kajfa, Janez, Aleksander ter drugi člani iz družine glavnih duhovnikov.

⁷ Petra in Janeza so poklicali pred svoje sodišče in ju začeli zasliševati. »Kako sta ozdravila tega človeka?« so vprašali. »Od kod vama ta moč? Kdo vaju je pooblastil?«

⁸ Takrat je Petra navdal Sveti Duh in besede so kar planile iz njega: Spoštovani voditelji našega ljudstva!

⁹ Počasi se mi svita: danes sva na sodišču zato, ker sva storila nekaj dobrega. Sprašujete naju, kako je bolni človek ozdravel.

¹⁰ No, naj bom odkrit. Vsem vam in vsem Izraelcem naj bo jasno: ta človek, ki stoji pred vami, je ozdravel zaradi moči Mesija Jezusa iz Nazareta. To se je zgodilo po njegovem pooblastilu! Tega Jezusa ste vi poslali v smrt na križu, toda Bog ga je vrnil v življenje.

¹¹ O njem govori tale napoved iz Svetega pisma: »Kamen, ki ste ga vi, graditelji, zavrgli kot neuporabnega, je postal glavni, najpomembnejši del hiše.«

¹² Samo Jezus rešuje in ozdravlja! Nikjer drugje ni te moči. Bog se je namreč odločil: priznati je treba, kdo je Jezus in kaj je naredil, ter se mu podrediti. Noben človek se ne bo rešil drugače.

¹³ Zbrane voditelje je presenetilo, kako naravnost in brez zadrege sta jih nagovorila Peter in Janez. Še posebej je bodlo v oči, da sta bila zgolj preprosta človeka, nepismena, brez kakršne koli izobrazbe. Očitno pa sta se družila z Jezusom.

¹⁴ Toda voditelji niso mogli zanikati tega, kar se je zgodilo. Ozdravljeni človek je namreč stal prav tam, pred njimi, skupaj s Petrom in Janezom.

¹⁵ Ukazali so jim, naj odidejo iz dvorane, kjer je zasedal zbor. Nato se je začela razprava.

¹⁶ »Kaj naj naredimo s tema dvema človekoma?« so premlevali. »Vsi v Jeruzalemu vejo, da sta naredila ta zgovorni čudež. Kako naj to zanikamo?

¹⁷ Ampak moramo ju ustaviti, da se zadeva ne bo še bolj razširila med ljudmi. Zagroziti jima moramo, naj nehata govoriti o tem Jezusu in se sklicevati nanj. Nikomur več ga ne smeta omeniti.«

¹⁸ Poklicali so ju nazaj in jima rekli: »Niti besedice več o Jezusu – nikomur, pod nobenim pogojem. Popolnoma prenehajta širiti nauk o njem!«

¹⁹ »Sami se vprašajte, kaj je prav,« sta odgovorila Peter in Janez. »Ali Bog morda želi, naj poslušava vas bolj kot njega? Premislite še enkrat.

²⁰ Midva sva na lastne oči videla, kaj je naredil Jezus, in slišala, kaj je učil. Ne, o tem pač ne moreva molčati.«

²¹ Voditelji niso mogli najti nobenega razloga, da bi ju kaznovali. Še enkrat so jima zagrozili, nato pa so ju izpustili, saj so se bali, kaj bodo rekli ljudje. Vsi so namreč slavili Boga za to, kar se je zgodilo.

²² Človek, ki je tako čudežno ozdravel, je bil hrom vse od rojstva, že več kot štirideset let.

²³ Peter in Janez sta bila torej izpuščena. Takoj sta se vrnila k ostalim kristjanom in jim povedala, kaj so jima rekli verski in politični voditelji.

²⁴ Ko je krščanska skupnost to slišala, so skupaj začeli goreče moliti: O Bog, ti si veliki Vladar! Ti si ustvaril nebo, zemljo in morje ter vse, kar je v njih.

²⁵ Ti si spregovoril našemu očaku Davidu, ki je bil tvoj služabnik. Sveti Duh ga je navdihnil, da je rekel: »Zakaj so pogani čisto pobesneli? Zakaj se ljudje lotevajo takih neumnosti?

²⁶ Svetovni vladarji se pripravljajo na vojno in voditelji sestankujejo. Povezujejo se in se dogovarjajo, kako se bodo uprli Bogu in zrušili njegovega Mesija.«

²⁷ Prav to se je zdaj zgodilo v tem mestu! Zbrali so se nasprotniki tvojega posvečenega služabnika Jezusa, sestali so se kralj Heród Antípa in guverner Poncij Pilat, poganski tujci in ljudje iz Izraela.

²⁸ In naredili so, kar si ti sam v svoji veliki moči in modrosti določil, da se mora zgoditi.

²⁹ Zdaj pa poslušaj, o Bog, kako nam grozijo! Daj nam, svojim služabnikom, da bomo pogumno in brez zadrege razglašali tvoje sporočilo.

³⁰ Pokaži svojo silno moč! Ko se sklicujemo na tvojega izbranega služabnika Jezusa, naj se dogajajo ozdravljenja in drugi čudeži, ki kažejo nate.

³¹ Tedaj se je hiša, v kateri so bili, zatresla in vse je prevzel Sveti Duh. Vsi so začeli pogumno razglašati Božje sporočilo.

³² Vsi kristjani so bili tesno povezani. Bili so kakor en človek, o vsem so mislili in čutili enako. Nihče ni pravil, da njegova lastnina pripada njemu, ampak je vse veljalo za skupno.

³³ In Jezusovi odposlanci so z veliko močjo prepričevali ljudi in potrjevali, da se je Vladar Jezus vrnil v življenje. Očitno je bilo, da je Bog izredno naklonjen vsem kristjanom,

³⁴ saj prav nihče ni trpel revščine. Posestniki med njimi so namreč prodajali zemljišča in hiše ter izkupiček izročali

³⁵ Jezusovim odposlancem. Ta se je potem razdeljeval med vse, kolikor je kdo potreboval.

³⁶ Eden takšnih je bil tudi Jožef, tempeljski služabnik, ki se je rodil na otoku Cipru. Odposlanci so mu dali vzdevek Bárnaba, kar pomeni »Tisti, ki opogumlja«.

³⁷ Prodal je zemljišče, ki ga je imel v lasti, prinesel denar in ga predal odposlancem.