Djánje 24 - Življenje z Jezusom

¹ Čez pet dni je h guvernerju prišel glavni duhovnik Hananíja in z njim še nekaj drugih judovskih voditeljev. S sabo so imeli odvetnika, ki mu je bilo ime Tertúl. Guvernerju so predložili svojo ovadbo proti Pavlu.

^2-3 Potem so Pavla privedli na obravnavo in Tertúl je začel z obtožnico: Spoštovani gospod guverner! Zaradi vašega dobrega vodstva naš narod že dalj časa uživa v blaginji. Zelo smo vam hvaležni za vse reforme, ki jih izvajate po raznih krajih. Vedite, da jih z veseljem sprejemamo.

⁴ Ker pa vas nočem po nepotrebnem zadrževati, naj preidem k stvari: lepo vas prosim, prisluhnite našemu primeru, ki ga bomo čisto na kratko predstavili.

⁵ Ugotovili smo, da je ta Pavel hudo nevaren za vse naše ljudstvo. Jude po vsem cesarstvu hujska k uporu. On je vodja sekte Nazarečanov.

⁶ Aretirali smo ga, ko je poskusil osramotiti in oskruniti naš sveti tempelj.

⁸ Ko ga boste zaslišali, se boste lahko tudi sami prepričali, da vse te obtožbe držijo.

⁹ Judi, ki so prisostvovali obravnavi, so seveda stopili na Tertúlovo stran in pritrjevali, da je vse to res.

¹⁰ Nato je guverner nakazal Pavlu, da lahko začne svoj zagovor. Ta je odgovoril takole: Vem, da že vrsto let kot vrhovni sodnik razsojate zadeve judovskega naroda, zato sem vesel, da lahko podam svoj zagovor pred vami.

¹¹ Sami lahko preverite naslednja dejstva: Pred nič več kot dvanajstimi dnevi sem pripotoval v Jeruzalem, da bi v templju počastil Boga.

¹² Ti, ki me obtožujejo, me niso niti enkrat videli, da bi se s kom prepiral ali da bi ljudi hujskal k uporu. Tega nisem počel nikjer: ne v templju ne v sinagogah ne po mestnih ulicah.

¹³ Teh svojih obtožb nikakor ne morejo podpreti z dokazi.

¹⁴ Odkrito pa priznam naslednje: pripadam tako imenovani »Jezusovi poti«, ki jo imajo naši voditelji za krivoversko sekto. Toda prav s tem zares služim Bogu, ki so ga častili naši predniki. Zvesto se opiram na vse, kar piše v Mojzesovem zakoniku in v preroških spisih.

¹⁵ Zato se zanašam na veliko Božjo obljubo, ki jo priznavajo tudi oni: namreč da bo Bog vse ljudi ponovno vrnil v življenje, tako dobre kot slabe.

¹⁶ Ker sem trdno prepričan v to, vedno pazim, da mi niti Bog niti ljudje ne bi ničesar očitali.

¹⁷ Po več letih bivanja v tujini sem se torej zdaj vrnil v Jeruzalem. Prišel sem, da bi revnim rojakom prinesel denarno pomoč. Obenem naj bi opravil daritev Bogu.

¹⁸ Tako sem v templju zaključeval svoj očiščevalni obred. Nobene množice ali skupine ni bilo okrog mene in sploh nobenega nereda. Takrat so po meni planili

¹⁹ nekateri Judi iz province Azije. Toda če bi imeli ti kaj resnega proti meni, bi se danes gotovo pojavili na tej obravnavi in predstavili svoje obtožbe.

²⁰ Zato pa naj, prosim, tisti, ki so tu, kar sami povejo, kaj je ugotovil judovski véliki zbor, ko sem se zagovarjal pred njim – katerega prestopka me je obdolžil?

²¹ Edino, kar lahko rečejo, je to, da sem med obravnavo zavpil: »Na sodišču sem samo zaradi prepričanja, da se bodo mrtvi vrnili v življenje!«

²² Feliks je vedel precej o »Jezusovi poti« in ker se ni hotel mešati v judovske verske zadeve, je prekinil nadaljnjo razpravo. »Svojo razsodbo glede vašega primera bom lahko podal šele potem,« je rekel, »ko bo iz Jeruzalema prispel poveljnik Lízija.«

²³ Potem je naročil oficirju, naj Pavla obdrži v priporu, vendar naj mu pusti nekaj svobode. Izrecno je dovolil, da ga znanci lahko obiskujejo in poskrbijo zanj.

²⁴ Čez nekaj dni je Feliks prišel na svoj sedež skupaj s soprogo Druzílo, ki je bila Judinja. Dal je poklicati Pavla, da bi slišal več o tem, kaj pomeni pripadati Mesiju Jezusu.

²⁵ Pavel se je torej pogovarjal z njima. Beseda pa je kmalu nanesla na to, da je treba ravnati prav in premagovati svoje sebične nagibe ter da prihaja čas, ko bo Bog sodil vsem ljudem. Feliksu je postalo hudo neprijetno. »Hvala, dovolj bo za danes,« je rekel Pavlu. »Ko bom imel kaj časa, vas spet pokličem.«

²⁶ Po tem je Feliks res večkrat poklical Pavla in se pogovarjal z njim. To je počel zato, ker je od njega na tihem pričakoval podkupnino.

²⁷ Tako sta minili dve leti. Tedaj je Feliksa na guvernerskem mestu zamenjal Pórkij Fest. Toda Feliks tudi takrat ni izpustil Pavla, ampak je naredil uslugo judovskim voditeljem in ga še naprej pustil v zaporu.