Djánje 10 - Življenje z Jezusom

¹ V mestu Cezaréja je živel neki Kornelij. Bil je eden izmed oficirjev rimske vojaške enote, ki se imenuje Italski bataljon.

² Kornelij je veroval v Izraelovega Boga. Predano ga je častil skupaj z vso družino in s podrejenimi, ki so živeli v njegovi hiši. Mnogim revnim Judom je pomagal s svojim denarjem in se vztrajno posvečal molitvi.

³ Nekega dne je imel ob popoldanski molitvi videnje. Prav razločno je videl, kako je k njemu prišel Božji angel in ga poklical. »Kornelij!«

⁴ »Gospod, kaj želite?« je izdavil Kornelij. Strmel je vanj in grabila ga je groza. »Bog je uslišal tvoje molitve,« je odgovoril angel. »Skupaj z darovi, s katerimi si pomagal revnim, jih je sprejel kot prijetno daritev.

⁵ Zdaj torej napravi takole: pošlji svoje služabnike v Jópo po nekega Simona, ki se imenuje tudi Peter.

⁶ Živi kot gost pri nekem drugem Simonu, usnjarju. Njegova hiša je ob morju.«

⁷ Potem je angel odšel. Kornelij je poklical dva služabnika in enega vojaka, ki je prav tako veroval v Boga in je bil del njegovega osebnega spremstva.

⁸ Podrobno jim je razložil vse in jih poslal v Jópo.

⁹ Naslednji dan okrog poldneva so se že bližali mestu. Prav tedaj se je Peter povzpel na ravno streho hiše, kjer je bival; šel je molit.

¹⁰ Potem je postal lačen in hotel kaj pojesti. Medtem ko so mu pripravljali kosilo, pa je imel videnje.

¹¹ Nebo se je odprlo in zagledal je nekaj, kar je bilo podobno velikemu platnenemu prtu. Zdelo se je, kot da ga nekdo drži za štiri vogale in spušča na zemljo.

¹² V njem so bile vse vrste živali, vključno s plazilci in ptiči.

¹³ Tedaj je zaslišal glas: »Daj, Peter, zakolji jih in pojej!«

¹⁴ »Joj, ne, Gospod,« je odgovoril Peter, »tega nikakor ne morem storiti. Nikoli nisem jedel ničesar, kar po naših judovskih predpisih velja za umazano in neprimerno za jed.«

¹⁵ »Poslušaj, Peter,« se je znova zaslišal glas, »Bog je očistil te jedi, ti pa jih imaš še vedno za umazane. Ne počni tega!«

¹⁶ To se je ponovilo trikrat, potem pa se je stvar dvignila nazaj v nebo.

¹⁷ Peter je bil pošteno zbegan. Le kaj naj bi pomenilo to videnje? Ljudje, ki jih je poslal Kornelij, pa so medtem zvedeli, kje je Simonova hiša, in so že stali pri vratih.

¹⁸ »Je tukaj v gosteh neki Simon, ki se imenuje tudi Peter?« so zaklicali.

¹⁹ Peter si je še naprej belil glavo s svojim videnjem in je bil ves zatopljen v svoje misli, ko mu je Sveti Duh rekel: »Peter, trije ljudje te iščejo.

²⁰ Pojdi dol in brez pomislekov odidi z njimi. Jaz sem jih poslal.«

²¹ Peter je prišel s strehe. »Mene iščete,« jim je rekel. »Zaradi česa ste prišli?«

²² »Pošilja nas oficir Kornelij,« so mu odgovorili. »On časti Izraelovega Boga in živi v pravem odnosu z njim. Vsi Judi o njem govorijo le najboljše. Božji angel mu je naročil, naj vas povabi k sebi domov in naj posluša, kar mu boste povedali.«

²³ Peter jih je povabil naprej in jih prepričal, da so tam prenočili. Naslednji dan se je odpravil z njimi. Spremljali so ga nekateri kristjani iz Jópe.

²⁴ Dan pozneje so prišli v Cezaréjo. Kornelij jih je že pričakoval. Za to priložnost je k sebi povabil sorodnike in nekaj dobrih prijateljev.

²⁵ Ko je Peter prispel, ga je prišel Kornelij pozdravit. Pokleknil je pred njega in ga začel častiti.

²⁶ Peter ga je hitro dvignil pokonci. »Vstanite,« mu je rekel, »sem samo človek, tako kot vi.«

²⁷ Tako je Peter med prijaznim pogovorom s Kornelijem brez zadržkov vstopil v njegovo hišo. Ko je zagledal veliko ljudi, ki so se tam zbrali,

²⁸ jim je rekel: »Gotovo se zavedate, da nam, Judom, vera prepoveduje družiti se s pogani in vstopati v njihovo hišo. Meni pa je Bog pokazal, naj nikogar nimam za umazanega ali neprimernega za druženje.

²⁹ Zato sem se brez ugovorov odzval na vaše povabilo. Zdaj pa mi, prosim, razložite, zakaj ste me poklicali.«

³⁰ »Pred tremi dnevi,« je odgovoril Kornelij, »sem ravno ob takšni popoldanski uri tukaj doma molil. Naenkrat je pred mano stal neki moški v svetleči obleki.

³¹ ›Kornelij,‹ mi je rekel, ›Bog je uslišal tvoje prošnje in ti bo povrnil dobroto, ki si jo izkazal revnim.

³² Pošlji nekoga v Jópo po Simona Petra. Stanuje ob morju, kot gost pri usnjarju Simonu.‹

³³ Takoj sem poslal po vas in res lepo, da ste prišli. No, zdaj smo vsi tukaj zbrani v Božji navzočnosti, ker želimo slišati, kaj vam je naročil Bog.«

³⁴ In Peter jih je nagovoril: Zdaj šele vidim, kako res je, da Bog ne dela razlik med ljudmi!

³⁵ Všeč so mu vsi, ki ga častijo in delajo, kar je prav, ne glede na to, iz katerega naroda so.

³⁶ Bog je svoje sporočilo poslal Izraelcem. Gre za dobro novico, da Mesija Jezus prinaša mir in spravo. On je Vladar vsega človeštva!

³⁷ Gotovo veste, kaj se je pred nedavnim dogajalo po vsej izraelski deželi. Začelo se je v Galileji, potem ko je Janez vse pozval h krstu.

³⁸ Gotovo ste slišali za Jezusa iz Nazareta. Bog ga je postavil za Vladarja in osvoboditelja ter ga navdal z močjo Svetega Duha. Jezus je potoval naokrog in bil dober do vseh ljudi: ozdravljal jih je in osvobajal izpod hudičeve oblasti, saj mu je Bog vedno stal ob strani.

³⁹ Mi smo očividci vsega, kar je naredil v Izraelu in v mestu Jeruzalemu. Potem pa so Jezusa pokončali z usmrtitvijo na križu.

⁴⁰ Toda po treh dneh ga je Bog znova oživil in dal, da so se ljudje dejansko srečevali z njim.

⁴¹ Vendar ga niso videli vsi Judi. Ko se je Jezus vrnil v življenje, smo ga videli mi in smo z njim tudi jedli in pili. Nas je namreč Bog izbral za očividce, da z besedo in dejanjem potrdimo resničnost teh dogodkov.

⁴² Naročil nam je, naj ljudem razglasimo dobro novico in jasno sporočimo njegovo odločitev: Jezus je postavljen za Vladarja in sodnika vseh ljudi – živih in mrtvih.

⁴³ Njega so napovedovali vsi preroki. Govorili so: on nas bo rešil krivde; vsakomur, ki zaupa vanj, bo Bog odpustil grehe.

⁴⁴ Peter še ni končal, ko je poslušalce nenadoma prešinila moč Svetega Duha.

⁴⁵ Judovski kristjani, ki so prišli s Petrom iz Jópe, so bili čisto iz sebe, ko so videli, da Bog daje Svetega Duha tudi poganom.

⁴⁶ Slišali so jih, kako govorijo v raznih neznanih jezikih in vzneseno slavijo Boga.

⁴⁷ »Tem ljudem je Bog dal Svetega Duha točno tako kakor nam,« je spregovoril Peter. »Zakaj ne bi bili zdaj tudi krščeni? Lahko kdo temu nasprotuje?«

⁴⁸ Tako je naročil, naj jih s krstom pridružijo Mesiju Jezusu. Oni pa so ga prosili, naj pri njih ostane še nekaj dni.