Biblia Todo Logo
Bìoball air-loidhne

- Sanasan -

Luke 12 - Sumi Naga CL (Re-edited) Bible (BSI)


Phariseemi Kholaqhi
( Mt 10:26-27 )

1 Tishi akelo, kughou timi qhethonhe piqi kumqove keu lono khami no khami nedauve keno, Jisü no atüghüshi pa khopemi vilo pi, “Phariseemiw kholaqhi, ti ye keghilishi keu, jukuto lo.

2 Itehi nha püakeu vehu kiumu lhaphe moni keu ye kühae, momu küsü püakeu kiumu ithi moveni keu ye kühae.

3 Tighenguno nongu no aküzü lono kiu pive akeno aküvü lono chilu nani, eno aki alou lüthü chebo lono kiu akini lo pisüve tsü akeno aki kütsüqa lono sheshu nani.


Msa Kevilo
( Mt 10:28-31 )

4 “I küsamiqo, I no nongu vilo piani, aphimpi pithive tsüni kemi msa kevilo, tinguno alau panongu ye kiumu shilu moae.

5 Ikemu khuu msa kepu keno I no nongu ghutu ani: khuu no pithive no alhomi lo vesüve kulupu kükagha ani keno, pa msa lo. Iyei, I no nongu vilo piani, pa msa lo!

6 Tüghashoqhi pungu ye pisa muno aghulou kini lono je chenike kumo? Ikeghi Alhou züloye tipaqo lakhimu kümsümave chemoe.

7 Ti thotsü aye, nongu kütsü sau ghi qhoi kihivae. Msa kevilo; nongu ye tüghashoqhi kutomo nguno amekushoe.


Khristo Je Piphetsü lo
( Mt 10:32-33 ; 12:32 ; 10:19-20 )

8 “I no nongu vilo piani, khukhumu aqha zülono I je piphetsü keu ye Timi Nu ghi titoi Alhouw kungumi zülono piphetsü nani.

9 Ikemu khuu no aqha zülono I miliveni keno, tipaphi shi Alhouw kungumi zülono pa milive nani.

10 Khukhumu Timi Nu küla atsa pikeu ye akipimi qhivetsü nani, ikemu Aghungu Kimthe thaighave keu ye akipimi qhitsümo nani.

11 Kughou timiqo no nongu sünhepe sinagog lo, momu yepemi eno küghaküthami lau sawuni keno, nongu ye kishi nongu süshoni momu kiu pini kelapi amlo kütakihi kevilo,

12 kughengu nongu no kiu pi kepu keno Aghungu Kimthe no tipa tüqhüdo lono nongu shika nani.”


Kinimi Mbomzüu Kimghikipiye

13 Aqokitikhi gholo milakhi no Jisü vilo pi, “Shikükau, I mu vilo amheghi I sasü kijetsü penike pitsülo.”

14 Ikemu Jisü no pa vilo pi, “O timi, noghi lae, khuu no I pesü nokujo dolo xaküthau momu kikijeu shitsü kea?”

15 Eno pa no timiqo vilo pi, “Alakimne jeli kümtsü lono nongu jukutolu lo, kughengu timi lakhi küxü ye pa küakini pofushi aghi keu huno kumoe.”

16 Tileno panoqo vilo pa no kimghikipiye pi, “Kinimi lakhi no ayeghi kivi lo alu chino ghile lo apolue,

17 pa no pa ampi pütsa ghi pi, ‘Ni ye I thi pekütsü kepu a-a khilehi mu kühava no kiu shinia kela?’

18 Pa no pi, ‘Ni ye hi shinia kena: I no I le xave no hinguno akuloghiu shiqheni, eno I thi ngo I nhemgha jeli kümtsü tile pekütsüpe qhini.

19 Eno ni ampi vilo pini, “O I ngulho, no ye ampe kutomo sala lukümkha shi o kini pekütsü luvae; akulhoqhi lo, chusho eno o lopivi alo.”’

20 Ikemu Alhou no pa vilo pi, ‘Mbomzüu! Itijiu no o küxü avehupu shivae, eno nono kutope püa keqo ye khuuw shive nani kea?’

21 Hi paphi lono khuu no pa ampi ghenguno akini pekütsüni keno Alhou küdau pa ye kinimi kumoe.”


Amlo Kütakihi Kevilo
( Mt 6:25-34 )

22 Jisü no pa khopemi vilo pi, “Tighenguno I no nongu vilo piani, nongu küxü lo kiu chushoni; momu nongu philo kiu pepuni kelapi keu lono amlo kütakihi kevilo.

23 Kughengu aküxü ye achuqupu nguno akhotoue, eno aphimpi no aphimini nguno akhotou ke.

24 Aghaqo julo: tipaqo ye xusüke kumo ghile mu huchemoe, momu abiale mu kühae, ikeghi Alhou no loji cheni. Maye aghauqo nguno alau nongu ye kishita ameküapu kelae!

25 Nongu khuu no amlo kütakihi keu lono pa küxü mpe lo ayi kihedo lakhi süküphalu nani kea?

26 Ayikihedo lakhi ye aghulo eno mlalei ke tiu thotsü nongu no shimla aye, kushiye aküxü kupuju vehu ghenguno amlo kütakihi cheni kea?

27 Lapu xamunu no kishi thuwu cheni keno kümsüju lo: tipaqo ye alulo na akilo namu mla chemo, ikeghi I no nongu vilo piani, Solomon ghi pa küakini no qhivütsünyi anamu hipaqo toi jukighilepu shi pepumoe.

28 Alu lo atsünibo ishi xüa no thoghiu ye nhüpe ami lo vesüveni keu thotsü Alhou no tucho cheni aye, Pa ye tinguno alau khijeta nongu kuphulu nani kela, O nongu aküpülü tülalo keqo!

29 Tishiaye, kiu chushoni kelapi alomsü auve kevi, momu tipa ghenguno kütakihi kevilo.

30 Kughengu thime hipaqo ye ayeghi lo shiye kümtsü no phucheni, eno nongu ye tipaqo avehupu shi anie pi nongu Papu no ithi ani.

31 Tishini ke züqhulo, Pa yekipeu phuluve lo, eno thime hipaqo pesü nongu lau küphatsü nani.

32 “Msa kevilo, O nongu amsa loji, kughengu ayekipeqha pesü nongu tsüni keu no nongu Papu lopue.

33 Nonguw tinhemghaqo jepe aveküsami tsülo. Nongu ampi sala kungugha lo pepüha moni keu kinibo, khile küpkami no ighimla eno apila no tsapüha mla keno, tilau pighi lulo.

34 Kughengu nongu küakini khile ani keno nongu mlou ghi tile anani.


Kutope Khelo

35 “Aphimini kutokughoi pepusü akulu küqüpe khelo,

36 khunono kutope pano mpeu külakupu ghulhu lo wuno aki lo ighini keu khe cheni keno, aqemi tipaqo toi shilo, tishikeu lono kughou pa no ighi no kukhuni keno panongu no pa khaqhi sülu nani.

37 Aqemi khunono kutope khe ake lono ampeu ighi püzü ithuluni keno, pano kümghapue. Mtsüqheino I no nongu vilo piani, ampeu no chighiche khapu püzü aghulhu lüpa lo panoqo küghüqa no huthu nani.

38 Pa no zübumtau, momu tsükuthou nomu ighi kelo panoqo no khe aghi keu ithulu aye, aqemi tipaqo kümghapue!

39 Ikemu hi ithilo, aki mpeu no küpkami ye kiu tüqhüdo lono ighi nani keno ithike aye, pa ye pa ki hepho ilo xüvetsü pemoni cheke.

40 Nonguu ghi kutope khe masae, kughengu Timi Nu ye nongu no lajumo keu tüqhüdo lono chenie.”

41 Peter no pi, “Ampeu, no ye kimghikipiye hipau ningu ghengu likhi no pitsü ani keo kümtsü ghenguno kea?”

42 Ampeu no pi, “Tishi aye, pükhükulupu eno alokütsü jukükütsüu, khuu shou pa mpeu no aki lo aqemi kütami mijetsü eno ado achipi lono panoqo tsüjeve penike kuchoqhitsü keno, timi huye khuu kea?

43 Aqeu khuu no titoi shi ake lono pa mpeu no ighi püzü ithuluni keno akümghapue.

44 Mtsüqheino I no nongu vilo piani, ampeu huno aqeu pesü pa küakini kümtsü jukükütsüu shivepe nani.

45 Ikemu ti aqeu no pa mlouno, ‘I mpeu ye ighini keu kumnu auvae,’ ipi no aqemi ngo aqelimi peitha püsa thuve, eno aghulhu shino shomzü auve aye,

46 pa mpeu huno pa no lajumo no akeu tsala eno ithimo keu tüqhüdo lono ighive nani, eno pa no aqeu küghape hethapinyi no pükhükümlami gholo süve nani.

47 Aqeu khuu no pa mpeu pulou ithi akemu kutope khemove momu pa pulou kiqi lono mlaitha move keno, pa ghi hethapinyi ghime nani.

48 Ikemu khuu no ithimo keu lono ghime kepu kümla shiveni keno, pa ye aghime akümthüu ithulu nani. Khuno lau kutomo tsü püani keno, pano launo kutomo khu nani, eno khuno lau kutomo pichetsü keno, tinguno alau tsüchile penike khu nani.


Külakishi Kumono Kijetha
( Mt 10:34-35 )

49 “Ni ye ayeghi lo ami süniye ighi, eno ti ye iqü aghive penishi ani!

50 Ni ye baptiz lakhi shilu masa ani, eno ti kupuve moke kutolo I mlo no thoghü-thoghü a-a shimla no auvae!

51 Ni ye ayeghi lo külashi tsünike ighie pi nongu ye kümsü anio? Moe, I no piani, ti kumono kijetha niye ke.

52 Kughengu hinguno hilau ye akibo lakhi lo mipungu akelo kijethape küthü no kini mjochile, eno kini no küthü mjochile nani.

53 Panongu dolo kijethave nani: apu no anu kotha eno anu no apu kotha, aza no anga kotha eno anga no aza kotha, ani no amukishiu kotha eno amukishiu no ani kotha nani.”


Ado-aghuloki Hephopiye
( Mt 16:2-3 )

54 Jisü no aqokitikhi vilo pi, “Kughou nongu no kulolau no khüngküsü ikughi keu ithuluni keno tipamtsa nongu no, ‘Tsütsüghu cheni,’ ipi kelo kuchono tishi cheni.

55 Eno kughou nongu no apeu mülhü no ghaighi keu amichi shini keno, nongu no, ‘Tsüka tsala no phuqhini cheni,’ ipi kelo kuchono tishi cheni.

56 Nongu keghilishi keqo! Nongu ye kishi ayeghi eno atsütsü jupe azümülhü ghili hepho kepu keno ithi ani, ikemu kishino nongu ye itodolo do-aghuloki vehu ye hephoni keu mthave kea?


O Nguku akeu sasü Küthalu lo
( Mt 5:25-26 )

57 “Kushiye nongu ye kiu no achipi keno nongu ampi xathaluve chemo kea?

58 Milakhi no o nguku no o sasü küghaküthau lau wu aye, ala lonomu pa sasü küthalu nike pükapütsa lo, tikumo aye pa no o sünhe sawo xaküthau tsüve no xaküthau no akughuki kheu u lo süvetsü kelo pa no o sawo akughu shive nosae.

59 I no o vilo piani, nono ghükayi akulotiu kutolo tsümo kelo khilemu o khaqhi phemo nani.”

The Bible Society of India

© 2023, Used by permission. All rights reserved. More

Bible Society of India
Lean sinn:



Sanasan