Sv. Marko 7 - Slovenski standardni prevod

Izročilo starih

¹ Okrog njega so se zbrali farizeji in nekateri pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema,

² in videli so, da nekaj njegovih učencev jé z obredno nečistimi, to je neumitimi rokami.

³ Farizeji in vsi Judje se namreč držijo izročila starešin in ne jedo, če si prej skrbno ne umijejo rok.

⁴ Tudi ničesar s trga ne jedo, če se prej ne umijejo. In še mnogo drugega se držijo po izročilu: umivajo kozarce, vrče in bakrene lonce.

⁵ Zato so ga farizeji in pismouki vprašali: »Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po izročilu starih, ampak jedo kar z nečistimi rokami?«

⁶ Odgovoril jim je: »Izaija je dobro prerokoval o vas hinavcih, kakor je pisano: To ljudstvo me časti z ustnicami, a njihovo srce je daleč od mene.

⁷ Toda zaman mi izkazujejo čast, ker kot nauke učijo človeške zapovedi.

⁸ Božjo zapoved opuščate in se držite človeškega izročila.«

⁹ In govoril jim je: »Lepo zametavate Božjo zapoved, da se držite svojega izročila!

¹⁰ Mojzes je namreč rekel: Spoštuj očeta in mater in Kdor preklinja očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo.

¹¹ Vi pa pravite: ›Če kdo reče očetu ali materi: S čimer bi ti lahko koristil, je korbán,‹ to se pravi dar,

¹² mu ne dovolite več, da bi kaj storil za očeta ali mater.

¹³ S svojim izročilom, ki ga izročate, razveljavljate Božjo besedo. In še veliko podobnega delate.«

¹⁴ In spet je poklical k sebi množico in ji govoril: »Poslušajte me vsi in doumite!

¹⁵ Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka.«

¹⁷ Ko je od množice šel v hišo, so ga njegovi učenci spraševali o tem izreku.

¹⁸ Dejal jim je: »Tako? Tudi vi nimate pameti? Mar ne razumete, da človeka ne more omadeževati nič, kar pride vanj od zunaj,

¹⁹ ker ne gre v njegovo srce, ampak v želodec, in se nato izloči v greznico?« S tem je razglasil vse jedi za čiste.

²⁰ In govoril je: »Kar pride iz človeka, to ga omadežuje.

²¹ Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori,

²² prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet.

²³ Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.«

Jezusovo delovanje zunaj Galileje Vera Sirofeničanke

²⁴ Vstal je in od tam šel v pokrajino Tira. Stopil je v neko hišo in je želel, da bi tega nihče ne izvedel, vendar ni mogel ostati skrit.

²⁵ Takoj je slišala o njem žena, katere hčerka je imela nečistega duha, in je prišla ter mu padla pred noge.

²⁶ Žena je bila Grkinja, po rodu Sirofeničanka. Prosila ga je, naj izžene demona iz njene hčere.

²⁷ Govoril ji je: »Pústi, da se najprej nasitijo otroci. Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.«

²⁸ Ona pa je odvrnila z besedami: »Gospod, tudi psi pod mizo jedo drobtinice, ki padajo od otrok.«

²⁹ Rekel ji je: »Zaradi te besede pojdi, demon je šel iz tvoje hčere.«

³⁰ Odšla je domov in našla deklico, ki je ležala v postelji; in demon je šel iz nje.

Jezus ozdravi gluhonemega

³¹ Nato je odšel iz pokrajine Tira in šel skozi Sidón proti Galilejskemu jezeru, po sredi pokrajine Deseteromestja.

³² Tedaj so mu privedli gluhega, ki je tudi težko govoril, in ga prosili, da bi položil roko nanj.

³³ Vzel ga je k sebi, stran od množice, mu položil prste v ušesa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika.

³⁴ Ozrl se je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel: »Efatá!« to je »Odpri se!«

³⁵ In takoj so se mu odprla ušesa, razvezala se je vez njegovega jezika in je pravilno govoril.

³⁶ Jezus jim je naročil, naj tega nikomur ne povejo; toda bolj ko jim je naročal, bolj so oznanjali

³⁷ in nadvse osupli so govorili: »Vse prav dela: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.«