Psalmi 42 - Slovenski standardni prevod

Druga knjiga ( Ps 42–72 ) Psalm 42 (41) Hrepenenje po Bogu in njegovem svetišču

¹ Zborovodju. Pouk Korahovih sinov.

² Kakor hrepeni jelen po potokih voda, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog.

³ Mojo dušo žeja po Bogu, po živem Bogu. Kdaj bom prišel in se pojavil pred Božjim obličjem?

⁴ Moje solze so mi postale kruh podnevi in ponoči, ko mi ves dan govorijo: »Kje je tvoj Bog?«

⁵ Tega se bom spominjal in izlival svojo dušo: kako sem šel s trumo, da bi prišel do Božje hiše, z glasom vriskanja in hvale v vrvenju praznične množice.

⁶ Zakaj si potrta, moja duša, in se vznemirjaš v meni? Upaj v Boga, zakaj še ga bom hvalil, svojega rešitelja

⁷ in svojega Boga. Moja duša v meni je vsa pobita, zato se te spominjam: od jórdanske dežele sem in vrhov Hermona, od gore Micár.

⁸ Brezno kliče breznu, glasu tvojih slapov; vsa tvoja butanja in tvoji valovi so šli čez mene.

⁹ Podnevi ukazuje Gospod svojo dobroto, ponoči je njegova pesem z mano, molitev k Bogu mojega življenja.

¹⁰ Pravim Bogu, svoji skali: »Zakaj si me pozabil? Zakaj hodim mračen, ko me stiska sovražnik?«

¹¹ Z morilskim udarcem v moje ude me sramotijo moji nasprotniki, ko mi ves dan govorijo: »Kje je tvoj Bog?«

¹² Zakaj si potrta, moja duša, zakaj se vznemirjaš v meni? Upaj v Boga, zakaj še ga bom hvalil, rešitve njegovega obličja, mojega Boga.