Psalmi 39 - Slovenski standardni prevod

Psalm 39 (38) Človekova bednost

¹ Zborovodju za Jedutúna. Davidov psalm.

² Dejal sem: »Varoval bom svoje poti, da ne bi grešil s svojim jezikom; svoja usta bom obvaroval z uzdo, dokler bo krivičnik pred mano.«

³ Onemel sem v popolno tišino, molčati moram o dobrem, moja bolečina je neznosna.

⁴ Srce je žarelo v moji notranjosti, ob mojem stokanju je zagorel ogenj, govoril sem s svojim jezikom:

⁵ Gospod, daj mi spoznati moj konec, kolikšna je mera mojih dni, spoznati hočem, kako sem minljiv.

⁶ Glej, moje dni si dal le pedenj dolge, moj čas je kakor nič pred tabo; vse je le dih, vsak pokončen človek. Sela.

⁷ Le kot podoba hodi mož okrog, za prazen nič hrumijo, kopiči, a ne ve, kdo bo pobiral.

⁸ In zdaj, kaj naj upam, o Gospod? Moje pričakovanje velja tebi.

⁹ Vseh mojih pregreh me reši, ne izročaj me v sramotenje bedaku.

¹⁰ Onemel sem, ne odprem svojih ust, zakaj ti si to storil.

¹¹ Odvrni od mene svojo nadlogo, zaradi teže tvoje roke minevam.

¹² S kaznijo za krivdo moža strahuješ, razjedaš kakor molj njegovo dragocenost: le dih je vsak človek. Sela.

¹³ Gospod, usliši mojo molitev, poslušaj moje vpitje, ne bodi gluh za moje solze, saj sem le gost pri tebi, priseljenec kakor vsi moji očetje.

¹⁴ Glej proč od mene, da bom veder, preden grem in me ni več.