Psalmi 22 - Slovenski standardni prevod

Psalm 22 (21) Trpljenje in upanje pravičnega

¹ Zborovodju, po napevu Košuta ob zori. Davidov psalm.

² Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? Daleč od moje rešitve so besede mojega vpitja.

³ Moj Bog, kličem podnevi, pa me ne uslišiš, ponoči, pa ni pomiritve zame.

⁴ In ti si Sveti, prestoluješ nad hvalnicami Izraela.

⁵ Vate so zaupali naši očetje, zaupali so, in si jih osvobodil.

⁶ K tebi so klicali, in so bili rešeni, vate so zaupali, in niso bili osramočeni.

⁷ Jaz pa sem črv, ne človek, sramotenje ljudi, prezir ljudstva.

⁸ Vsi, ki me vidijo, me zasmehujejo, kremžijo ustnice, zmajujejo z glavo:

⁹ »Prepustil se je Gospodu, naj ga osvobodi, naj ga reši, saj ima z njim veselje.«

¹⁰ Zares, ti si me potegnil iz telesa, me varoval na prsih moje matere.

¹¹ K tebi sem bil vržen iz naročja, od materinega telesa si ti moj Bog.

¹² Ne bodi daleč od mene, saj je stiska blizu, saj ni nikogar, ki bi pomagal.

¹³ Obkrožilo me je mnogo juncev, bašánski biki so me obdali;

¹⁴ svoje gobce so razprli proti meni kakor lev, ki trga in rjove.

¹⁵ Razlil sem se kakor voda, vse moje kosti so se razklenile. Moje srce je postalo kakor vosek, raztopilo se je sredi mojega telesa.

¹⁶ Suha kakor črepinja je moja sila, moj jezik se lepi na nebo; v smrtni prah si me položil.

¹⁷ Obkrožili so me psi, drhal hudobnežev me je obkolila; prebodli so mi roke in noge.

¹⁸ Lahko preštejem vse svoje kosti, oni gledajo, buljijo vame.

¹⁹ Razdeljujejo si moja oblačila in za mojo suknjo žrebajo.

²⁰ Ti pa, Gospod, ne bodi daleč! Moja moč, hiti mi pomagat!

²¹ Reši pred mečem mojo dušo, iz pasje šape, mojo edino;

²² odreši me iz levjega gobca, izpred bivolskih rogov si me uslišal.

²³ Oznanjal bom tvoje ime svojim bratom, sredi zbora te bom hvalil.

²⁴ Tisti, ki se bojite Gospoda, hvalite ga, ves Jakobov zarod, častite ga, trepetajte pred njim, ves Izraelov rod.

²⁵ Zakaj ni preziral in ni zaničeval nesreče nesrečnega. Ni skrival pred njim svojega obličja; ko je k njemu klical na pomoč, je slišal.

²⁶ Od tebe je moja hvalnica v velikem zboru; svoje zaobljube bom izpolnil pred tistimi, ki se ga bojijo.

²⁷ Ubogi bodo jedli in se nasitili, hvalili bodo Gospoda tisti, ki ga iščejo; naj vam oživi srce za vedno.

²⁸ Spomnili se bodo in se vrnili h Gospodu vsi konci zemlje; pred njim bodo padle na kolena vse družine narodov.

²⁹ Zakaj Gospodu gre kraljestvo, vladarju nad narodi.

³⁰ Jedo in padajo na kolena vsi rejeni na zemlji, pred njim se klanjajo vsi, ki so se pogreznili v prah, vsak, ki ni mogel ohraniti svoje duše pri življenju.

³¹ Zarod mu bo služil, o mojem Gospodu bodo pripovedovali rodu.

³² Prišli bodo in oznanjali ljudstvu, ki bo rojeno, njegovo pravičnost; da je on to naredil.