Psalmi 142 - Slovenski standardni prevod

Psalm 142 (141) Tožba zapuščenega pravičnika

¹ Davidov pouk, ko je bil v votlini. Molitev.

² S svojim glasom vpijem h Gospodu, s svojim glasom prosim Gospoda za milost.

³ Pred njim izlivam svojo tožbo, pred njim sporočam svojo stisko.

⁴ Ko moj duh omaguje v meni, ti poznaš mojo stezo. Na poti, ki po njej hodim, so nastavili zanko zame.

⁵ Ozri se na desno in glej, nikogar ni, ki bi me poznal. Pribežališče je izginilo od mene, nikogar ni, ki bi spraševal po moji duši.

⁶ K tebi vpijem, o Gospod; dejal sem: »Ti si moje zatočišče, moj delež v deželi živih.«

⁷ Prisluhni mojemu ječanju! Zakaj postal sem zelo slaboten. Reši me pred mojimi preganjalci! Zakaj močnejši so od mene.

⁸ Izpelji iz zapora mojo dušo, da se bom zahvaljeval tvojemu imenu. Pravični bodo naredili krog okrog mene, ker mi boš povrnil dobro.