Pridigar 12 - Slovenski standardni prevod

Prihajata starost in smrt

¹ Spominjaj se svojega Stvarnika v dnevih svoje mladosti: dokler ne pridejo hudi dnevi in se ne približajo leta, o katerih porečeš: »Niso mi všeč.«

² Dokler ne otemnijo sonce, svetloba, mesec in zvezde in se ne vračajo oblaki po nevihti.

³ To je dan, ko se tresejo varuhi hiše in se krivijo močni možje. Mlinarice pešajo, ker jih je premalo, gledalke skoz okenca otemnijo.

⁴ Vrata na ulico se zapirajo, glas mlina se znižuje, privzdiguje se v glas ptiča, vse pesmi zamirajo.

⁵ Strah jih je višin, na poti jih je groza. Mandljevec odcveti, kobilica otrpne, kaprovec se razpoči: kajti človek odhaja v hišo svoje večnosti in žalovalci krožijo po ulici.

⁶ Dokler se ne oddalji srebrna vrvica in ne zbeži zlat obroček, se ne razbije vrč pri studencu in se črpalno kolo ne stre v vodnjak.

⁷ Prah se vrne v zemljo, kakor je bil, duh pa se vrne k Bogu, ki ga je dal.

⁸ »Nečimrnost čez nečimrnost,« pravi Pridigar, »vse je nečimrnost.«

Boj se Boga

⁹ Poleg tega, da je Pridigar bil moder, je tudi učil ljudstvo spoznanja, poslušal je in raziskoval, uredil je veliko pregovorov.

¹⁰ Pridigar je skušal najti privlačne besede in odkrito napisati resnične besede.

¹¹ Besede modrih so kakor osti in kakor zabiti klini: primerke v zbirki daje en pastir.

¹² Drugih poleg teh se varuj, moj sin! Pisanju mnogih knjig ni konca, veliko učenja utruja telo.

¹³ Končna beseda po vsem, kar si slišal: Boj se Boga in izpolnjuj njegove zapovedi, kajti to je za človeka vse!

¹⁴ Bog namreč pripelje pred sodbo vsako dejanje, tudi vsako zakrito, naj bo dobro ali húdo.