Pregovori 9 - Slovenski standardni prevod

Modrost vabi na gostijo

¹ Modrost si je naredila hišo, izklesala si je sedem stebrov.

² Zaklala je svojo živino, namešala svojega vina in pogrnila svojo mizo.

³ Razpošilja svoje dekle in kliče na križiščih utrjenega mesta:

⁴ »Kdo je preprost? Naj pride sem!« Temu, ki pogreša razumnost, pravi:

⁵ »Pridite, jejte moj kruh, pijte vino, ki sem ga namešala.«

Salomon svari pred posmehljivcem

⁶ Pustite prostake, da boste živeli, stopajte po poti razumnosti.

⁷ Kdor vzgaja posmehljivca, si nakopava sramoto, kdor opominja krivičnika, se omadežuje.

⁸ Ne opominjaj posmehljivca, da te ne bo sovražil, opominjaj modrega, da te bo ljubil.

⁹ Poúči modrega in bo še modrejši, pojasni pravičnemu in bo pomnožil znanje.

¹⁰ Začetek modrosti je strah Gospodov, spoznanje svetih je razumnost.

¹¹ Kajti po meni se ti pomnožijo dnevi, se ti podaljšajo leta življenja.

¹² Če si moder, si zase moder, če pa se posmehuješ, boš sam trpel.

Tudi norost vabi na gostijo

¹³ Gospa norost je živahna, prostaška in ničesar ne ve.

¹⁴ Sedi pri vhodu svoje hiše na prestolu utrjenega mesta

¹⁵ in vabi mimoidoče, ki hočejo naprej po svoji poti:

¹⁶ »Kdo je preprost? Naj pride sem!« Temu, ki pogreša razumnost, pravi:

¹⁷ »Ukradena voda je sladka, skriven kruh je dober.«

¹⁸ Ta pa ne spozna, da so tam pokojni, njeni gostje so v globinah podzemlja.