Pregovori 6 - Slovenski standardni prevod

Varuj se poroštva

¹ Sin moj, če si sprejel poroštvo za svojega bližnjega, dal svojo roko za tujca,

² se zavezal z izreki svojih ust, se ujel z izreki svojih ust,

³ tedaj stori to, sin moj, in reši se, ker si prišel v roke svojega bližnjega: pojdi, trepetaj in priganjaj svojega bližnjega.

⁴ Ne dovoljuj spanja svojim očem, ne počitka svojim trepalnicam.

⁵ Reši se kakor gazela iz roke, kakor ptica iz ptičarjeve roke.

Lenoba, vseh grdob grdoba

⁶ Pojdi k mravlji, lenuh, glej njene poti in postani moder.

⁷ Kajti nima poveljnika ne nadzornika ne vladarja,

⁸ vendar si poleti pripravlja hrano, si ob žetvi nabira živež.

⁹ Lenuh, doklej boš spal, kdaj se boš vzdignil iz svojega spanja?

¹⁰ Malo boš spal, malo dremal, malo držal roke križem in počival:

¹¹ in siromaštvo pride k tebi kakor klatež, pomanjkanje kakor oboroženec.

Kdor drugim jamo koplje, sam pade vanjo

¹² Podel človek, ničev mož je, kdor hodi okrog z izkrivljenimi usti.

¹³ Mežika z očmi, drobi z nogami, kaže s prsti.

¹⁴ Kuje hudobijo v svojem izprijenem srcu, seje prepire vsak čas.

¹⁵ Zato bo v trenutku prišla njegova poguba, v hipu se bo zrušil in ne bo zdravila.

Sedem gnusob pred Gospodom

¹⁶ Šest reči sovraži Gospod, sedem se jih gnusi njegovi duši:

¹⁷ prevzetne oči, lažniv jezik in roke, ki prelivajo nedolžno kri,

¹⁸ srce, ki kuje zle naklepe, noge, ki se spuščajo v tek za hudobijo,

¹⁹ kriva priča, ki govori laži, in kdor seje prepire med brate.

Ne prešuštvuj

²⁰ Izpolnjuj, sin moj, zapoved svojega očeta, ne zametuj nauka svoje matere.

²¹ Priklepaj ju vedno na svoje srce, pripenjaj si ju okrog vratu.

²² Kadar hodiš, naj te vodi, kadar spiš, naj te varuje, kadar se zbudiš, naj se pogovarja s teboj.

²³ Kajti zapoved je svetilka in nauk je luč, vzgojni opomini so pot življenja,

²⁴ da te obvarujejo pred ženo bližnjega, pred gladkim jezikom tujke.

²⁵ Ne poželi njene lepote v svojem srcu, naj te ne ujame s svojimi trepalnicami,

²⁶ kajti samski vlačugi zadostuje kos kruha, poročena žena pa ugrabi dragoceno življenje.

²⁷ Mar lahko kdo nastrga žerjavice v svoje naročje, ne da bi mu zgorela obleka?

²⁸ Mar lahko kdo hodi po žerjavici, ne da bi si ožgal noge?

²⁹ Tako kdor hodi k ženi svojega bližnjega: kdor koli se je dotakne, ne ostane brez kazni.

³⁰ Ne zaničujejo tatu, ki krade, da bi potešil svoje poželenje, ker je lačen.

³¹ Vendar mora zasačeni povrniti sedemkratno, dati mora vse imetje svoje hiše.

³² Kdor prešuštvuje z ženo, nima pameti, kdor dela to, si uničuje življenje.

³³ Nakopava si udarce in zaničevanje, njegova sramota ne bo izbrisana.

³⁴ Kajti moževa jeza gori in ne bo prizanesel na dan maščevanja,

³⁵ ne bo se ozrl na nobeno odškodnino, ne bo odnehal, čeprav boš kopičil darila.