Pregovori 5 - Slovenski standardni prevod

Pomladni viharji

¹ Sin moj, pazi na mojo modrost, nagni svoje uho k moji razumnosti,

² da boš skrbel za preudarnost in bodo tvoje ustnice ohranjale spoznanje.

³ Kajti ustnice tujke cedijo med, njena usta so bolj božajoča kot olje.

⁴ Njen konec pa je grenek kakor pelin, oster kakor dvorezen meč.

⁵ Njene noge se spuščajo k smrti, njeni koraki se pogrezajo v podzemlje.

⁶ Poti življenja ne izravnava, da njene steze blodijo, ne spoznava.

⁷ Zdaj me torej, sinovi, poslušajte, ne odstopajte od izrekov mojih ust.

⁸ Tvoja pot naj gre daleč od nje, ne približuj se vratom njene hiše,

⁹ da ne boš dajal drugim svoje časti, svojih let krutemu,

¹⁰ da se ne bodo tujci sitili s tvojim premoženjem, v hiši tujca s tvojimi napori,

¹¹ ti pa boš nazadnje stokal, ko boš izčrpal svoje meso in svoje telo.

¹² Govoril boš: »Kako da sem sovražil vzgojo in je moje srce zaničevalo opomin,

¹³ da nisem poslušal glasu svojih učiteljev, ne nagnil ušesa k svojim vzgojiteljem,

¹⁴ še tik preden sem se znašel v vsem hudem sredi zbora in skupnosti?«

Imej svoj vodnjak in svojo ženo

¹⁵ Pij vodo iz svojega vodnjaka, studenčnico iz svojega studenca.

¹⁶ Naj se tvoji zbiralniki raztekajo naokrog, vodna korita na trge.

¹⁷ Naj bodo samo tvoji, naj ne bodo tvoji in obenem tuji.

¹⁸ Naj bo blagoslovljen tvoj vrelec, razveseljuj se z ženo svoje mladosti.

¹⁹ Ljubka košuta in mila srna! Njena čustva naj te vsak čas opajajo, bodi vedno zamaknjen v njeno ljubezen.

²⁰ Zakaj bi, sin moj, blodil za tujo, objemal prsi tujke?

²¹ Kajti Gospod ima pred očmi človekove poti, opazuje vse njegove steze.

²² Krivičnika ujamejo njegove krivde, zadrgne se z vezmi svojega greha.

²³ Umrl bo, ker ni sprejel vzgoje, izgubljen bo zaradi svoje velike bednosti.