Jozue 9 - Slovenski standardni prevod

Izraelci sklenejo zavezo z Gibeónci

¹ Brž ko so vse to slišali kralji, ki so bili onkraj Jordana, na pogorju ali na ravnini, in po vsem obrežju Vélikega morja tja proti Libanonu – Hetejci, Amoréjci, Kánaanci, Perizéjci, Hivéjci in Jebusejci –

² so se sešli, da bi se enodušno bojevali proti Józuetu in proti Izraelu.

³ Ko so prebivalci Gibeóna slišali, kaj je Józue storil Jerihi in Aju,

⁴ so pripravili zvijačo. Šli so, si priskrbeli živeža in vzeli s seboj oguljene vreče za svoje osle ter obrabljene, raztrgane in zakrpane vinske mehove.

⁵ Zakrpano in obrabljeno obutev so imeli na nogah, na sebi ponošena vrhnja oblačila; ves kruh njihove popotnice pa je bil suh in drobljiv.

⁶ Šli so k Józuetu v tabor, ki je bil v Gilgálu, in rekli njemu in Izraelcem: »Iz daljne dežele prihajamo, sklenite zdaj z nami zavezo!«

⁷ Tedaj so Izraelovi možje rekli Hivéjcem: »Kako naj sklenemo zavezo z vami, kaj pa če prebivate sredi med nami?«

⁸ Ti so Józuetu rekli: »Tvoji hlapci smo.« Józue jim je tedaj rekel: »Kdo ste in od kod prihajate?«

⁹ Rekli so mu: »Tvoji hlapci prihajajo iz zelo oddaljene dežele v imenu Gospoda, tvojega Boga. Kajti slišali smo glas o njem; kaj vse je storil Egiptu

¹⁰ in kaj vse je storil dvema kraljema Amoréjcev onkraj Jordana: Sihónu, kralju v Hešbónu, in Ogu, kralju v Bašánu, ki je v Aštarótu.

¹¹ Naši starešine in vsi prebivalci v deželi so nam rekli: ›Na pot si vzemite živeža, pojdite jim naproti in jim recite: Vaši hlapci smo; sklenite zdaj z nami zavezo!‹

¹² To je naš kruh. Še toplega smo vzeli s seboj iz svojih domov, na dan, ko smo se napotili k vam; glejte, zdaj je suh in drobljiv.

¹³ To pa so vinski mehovi, novi so bili, ko smo jih napolnili, in glejte, raztrgani so. In to so naša oblačila in naša obutev; oguljeni so od silno dolge poti.«

¹⁴ Možje so tedaj vzeli nekaj od njihove hrane, Gospodovih ust pa niso vprašali.

¹⁵ Józue jim je naklonil mir in sklenil zavezo z njimi, da jih bo pustil pri življenju; in knezi občine so jim prisegli.

¹⁶ Tri dni po tem, ko so sklenili zavezo z njimi, so Izraelci slišali, da so bili ti njihovi sosedje in da prebivajo sredi med njimi.

¹⁷ Izraelovi sinovi so se tedaj napotili in tretji dan prišli v njihova mesta. Njihova mesta pa so bila Gibeón, Kefíra, Beerót in Kirját Jearím.

¹⁸ Izraelovi sinovi jih niso pomorili, kajti knezi občine so jim prisegli pri Gospodu, Izraelovem Bogu. Vsa občina je zaradi tega godrnjala zoper kneze.

¹⁹ Vsi knezi so tedaj rekli vsej občini: »Prisegli smo jim pri Gospodu, Izraelovem Bogu, zato se jih zdaj ne smemo dotakniti.

²⁰ To pa jim storimo: pustili jih bomo pri življenju, da ne pride nad nas jeza zaradi prisege, s katero smo jim prisegli.«

²¹ Dalje so knezi rekli: »Naj ostanejo pri življenju, sekali nam bodo drva in oskrbovali z vodo vso občino.« Medtem ko so jim knezi še govorili,

²² jih je Józue sklical, spregovoril ter jim rekel: »Zakaj ste nas preslepili in rekli: ›Od zelo daleč smo‹; v resnici pa prebivate sredi med nami?

²³ Bodite zdaj prekleti in nobeden izmed vas naj ne neha biti hlapec, sekalec drv ali oskrbnik vode za hišo mojega Boga.«

²⁴ Odgovorili so Józuetu in rekli: »Da, tvojim hlapcem je bilo sporočeno, kaj je Gospod, tvoj Bog, naročil svojemu služabniku Mojzesu; da vam bo dal vso to deželo, in da bo pred vami iztrebil vse njene prebivalce. Zaradi vas smo se zelo zbali za svoje življenje in smo to storili.

²⁵ Zdaj, glej, smo v tvoji roki. Stori z nami, kakor misliš, da bo prav in dobro.«

²⁶ In Józue je storil takole: Osvobodil jih je iz roke Izraelovih sinov, da jih niso pobili.

²⁷ Tisti dan jih je Józue prisilil k obljubi, da bodo sekali drva in oskrbovali z vodo občino in Gospodov oltar, vse do tega dne na kraju, ki bi ga izbral.