Jozue 5 - Slovenski standardni prevod

Obrezovanje Izraelcev v Gilgálu

¹ Ko so slišali vsi kralji Amoréjcev, ki so onkraj Jordana proti morju, in vsi kralji Kánaancev, ki so ob morju, kako je Gospod posušil jordanske vode pred Izraelovimi sinovi, dokler jih niso prešli, jim je upadlo srce in niso imeli več poguma pred Izraelovimi sinovi.

² V tistem času je rekel Gospod Józuetu: »Napravi si nožev iz kremenca in znova, drugič, obreži Izraelove sinove.«

³ Józue si je naredil kremenčevih nožev in obrezal Izraelove sinove na hribu Aralótu.

⁴ Vzrok, da je Józue obrezal vse ljudstvo, ki je izšlo iz Egipta, je: moški, vsi bojevniki, so umrli v puščavi, na poti, ko so šli iz Egipta.

⁵ Vse ljudstvo, ki je izšlo iz Egipta, je bilo obrezano, ti pa, ki so se rodili v puščavi, na poti, ko so šli iz Egipta, niso bili obrezani.

⁶ Kajti Izraelovi sinovi so hodili po puščavi štirideset let, dokler ni izumrl ves narod, bojevniki, ki so izšli iz Egipta, ker niso poslušali Gospodovega glasu. Gospod jim je namreč prisegel, da ne bodo videli dežele, ki jo je Gospod s prisego obljubil njihovim očetom, da nam jo da, deželo, v kateri se cedita mleko in med.

⁷ Na njihovo mesto je postavil njihove sinove. Te je Józue obrezal; bili so namreč neobrezani, kajti niso jih obrezali na poti.

⁸ Ko je bilo vse ljudstvo obrezano, so ostali na svojem mestu v šotorišču, dokler niso okrevali.

⁹ Potem je Gospod rekel Józuetu: »Danes sem z vas odvalil egiptovsko sramoto.« Zato se ta kraj imenuje Gilgál do tega dne.

Obhajanje pashe

¹⁰ Izraelovi sinovi so šotorili v Gilgálu in štirinajsti dan meseca zvečer obhajali pasho na jerihonski planjavi.

¹¹ Na dan po pashi pa so še istega dne že jedli od pridelkov dežele: nekvašeni kruh in praženo zrnje.

¹² Naslednji dan je mana prenehala, ker so že jedli od pridelkov dežele. Izraelovim sinovom mana ni bila več dana in tisto leto so se hranili s pridelki kánaanske dežele.

Poveljnik Gospodove vojske

¹³ Ko je bil Józue pri Jerihi, je povzdignil oči, pogledal in glej: nasproti mu je stal mož z izdrtim mečem v svoji roki. Józue mu je pristopil in mu rekel: »Ali si naš ali naših sovražnikov?«

¹⁴ Rekel je: »Ne, marveč poveljnik Gospodove vojske sem. Pravkar sem prišel.« Józue je padel s svojim obrazom na zemljo in se mu poklonil. Rekel mu je: »Kaj ima moj gospod povedati svojemu hlapcu?«

¹⁵ Poveljnik Gospodove vojske je rekel Józuetu: »Sezuj si obuvalo svojih nog, kajti kraj, ki na njem stojiš, je svet.« In Józue je storil tako.