Jozue 2 - Slovenski standardni prevod

Józue odpošlje oglednika v Jeriho

¹ Józue, Nunov sin, je potem skrivoma poslal iz Šitíma dva moža oglednika in rekel: »Pojdita, oglejta si deželo in Jeriho!« Ta dva sta odšla ter dospela v hišo vlačuge po imenu Rahába in tam prenočila.

² Sporočili pa so kralju v Jerihi in rekli: »Glej, moža izmed Izraelovih sinov sta prišla ponoči sem, da si ogledata deželo.«

³ Nato je kralj v Jerihi poslal Rahábi sporočilo: »Pripelji ven moža, ki sta prišla k tebi, ki sta prišla v tvojo hišo. Zagotovo sta prišla, da si ogledata vso deželo.«

⁴ Žena pa je odpeljala s seboj oba moža in ju skrila. Potem je rekla: »Res je, moža sta prišla k meni, vendar nisem vedela, od kod sta.

⁵ Ko so pa v mraku zapirali mestna vrata, sta moža odšla. Kam sta moža šla, ne vem. Stopite hitro za njima, morda ju še dohitite!«

⁶ Ona ju je nato odpeljala na streho in ju skrila med lanena stebla, ki jih je imela spravljena na strehi.

⁷ Možje pa so hiteli za njima proti Jordanu do prehodov. Takoj ko so zasledovalci odšli, so zaprli mestna vrata.

Sporazum med oglednikoma in Rahábo

⁸ Preden sta moža zaspala, je ona stopila k njima na streho

⁹ in rekla možema: »Vem, da vam je Gospod dal deželo. Tudi nas je popadel strah pred vami in zaradi vas trepetajo vsi prebivalci dežele.

¹⁰ Slišali smo namreč, kako je Gospod pred vami posušil vode Trstičnega morja, ko ste šli iz Egipta, in kaj ste storili dvema amoréjskima kraljema Sihónu in Ogu onkraj Jordana, ki ste ju pokončali, kakor ste se zakleli.

¹¹ To smo slišali, in upadlo je naše srce, in ni več duha v nikomer zaradi vas. Resnično, Gospod, vaš Bog, je Bog zgoraj v nebesih in spodaj na zemlji.

¹² Zdaj, prosim, mi prisezita pred Gospodom; ker sem jaz vama izkazala dobroto, bosta tudi vidva izkazala dobroto hiši mojega očeta. Dajta mi zanesljivo znamenje,

¹³ da boste pustili pri življenju mojega očeta, mojo mater, moje brate, moje sestre in vse, kar je njihovega, in da boste obvarovali naša življenja pred smrtjo.«

¹⁴ Moža sta ji rekla: »S svojim življenjem sva poroka za vas, če ne razglasite te naše stvari. Ko nam bo Gospod dal deželo, ti zagotovo izkažemo dobroto in zvestobo.«

¹⁵ Potem ju je po vrvi spustila skoz okno. Njena hiša je bila namreč ob obzidju in ob obzidju je prebivala.

¹⁶ Še jima je rekla: »Proti pogorju pojdita, da ne naletita na zasledovalce. Tam se skrivajta tri dni, dokler se zasledovalci ne vrnejo; potem pojdeta po svoji poti!«

¹⁷ Moža sta rekla: »Oproščena bova te tvoje zahteve, s katero si naju zaprisegla,

¹⁸ glej, ko pridemo v deželo, boš namreč to vrv iz škrlatnih vlaken pripela na okno, skozi katero si naju spustila dol. V hiši tedaj ob sebi zberi svojega očeta, svojo mater, svoje brate in vso hišo svojega očeta.

¹⁹ Kateri koli bo stopil ven skozi vrata: njegova kri na njegovo glavo in midva sva oproščena. Vsak pa, ki ostane s teboj v hiši: njegova kri na najino glavo, če bo roka na njem.

²⁰ Če pa izdaš to našo stvar, sva prosta tvoje prisege, s katero si naju zaprisegla.«

²¹ Rekla je: »Po vajinih besedah naj bo!« Potem ju je odpustila, da sta šla; in je privezala na okno škrlatno vrv.

Vrnitev oglednikov

²² Odšla sta in prišla do pogorja; tam sta bivala tri dni, dokler se zasledovalci niso vrnili. Zasledovalci so ju iskali po vsej poti, a ju niso našli.

²³ Oba moža sta se tedaj vzdignila, se spustila s pogorja, prešla na drugo stran in prišla k Józuetu, Nunovemu sinu. Poročala sta mu o vsem, kar se jima je prigodilo.

²⁴ Rekla sta Józuetu: »Gospod je zares dal vso deželo v naše roke in tudi vsi prebivalci v deželi trepetajo pred nami.«