Jozue 17 - Slovenski standardni prevod

Delež druge polovice Manásejevega rodu

¹ Potem je padel žreb za Manásejev rod, kajti Manáse je bil Jožefov prvorojenec. Manásejev prvorojenec Mahír, ki je bil Gileádov oče in tudi bojevnik, je dobil Gileád in Bašán.

² Preostali Manásejevi sinovi so tudi dobili delež po njihovih rodbinah, in sicer: sinovi Abiézerja, sinovi Heleka, sinovi Asriéla, sinovi Šehema, sinovi Heferja in sinovi Šemidája. Ti so bili sinovi Manáseja, sinu Jožefa, moški potomci po njihovih rodbinah.

³ Celofhád, sin Heferja, ki je bil sin Gileáda, ta pa sin Mahírja, ki je bil sin Manáseja, pa ni imel sinov, ampak samo hčere; in to so imena njegovih hčera: Mahla, Noa, Hogla, Milka in Tirca.

⁴ Stopile so pred duhovnika Eleazarja in Nunovega sina Józueta ter kneze in rekle: »Gospod je Mojzesu naročil, naj se nam dá dediščina sredi naših bratov.« In dal jim je po Gospodovem naročilu dediščino sredi bratov njihovega očeta.

⁵ Tako je pripadlo Manáseju deset delov poleg gileádske in bašánske dežele, onkraj Jordana,

⁶ saj so tudi Manásejeve hčere dobile dediščino skupaj z njegovimi sinovi. Gileádska dežela pa je pripadla preostalim Manásejevim sinovom.

⁷ Manásejeva meja je bila od Aserja, Mihmetáta, ki je pred Šehemom; nato je šla meja desno do prebivalcev En Tapúaha.

⁸ Dežela Tapúah je bila Manásejeva, Tapúah sam ob Manásejevi meji pa Efrájimovih sinov.

⁹ Potem se je meja spustila k reki Kani; južno od reke je imel ta mesta Efrájim sredi Manásejevih mest. Manásejeva meja je potem šla severno od reke in se končala pri morju.

¹⁰ Južna stran je bila Efrájimova, severna pa Manásejeva in morje je bilo njegova meja. Ne severu so mejili z Aserjem, na vzhodu pa z Isahárjem.

¹¹ V Isahárju in Aserju so pripadali Manáseju še: Bet Šeán z njegovimi naselji, Jibleám z njegovimi naselji, prebivalci Dora z njegovimi naselji, prebivalci En Dora z njegovimi naselji, prebivalci Taanáha z njegovimi naselji, Megída z njegovimi naselji ter tretjina višinskih krajev.

¹² Manásejevi sinovi se niso mogli popolnoma polastiti teh mest in Kánaancem se je posrečilo, da so še prebivali v tej deželi.

¹³ Ko pa so Izraelovi sinovi postali močni, so Kánaance podvrgli tlaki; vendar jih nikoli niso popolnoma pregnali.

¹⁴ Tedaj so Jožefovi sinovi govorili z Józuetom in rekli: »Zakaj si nam dal v dediščino le en žreb in en delež, ko smo pa vendar številno ljudstvo in nas je Gospod doslej tako blagoslavljal?«

¹⁵ Józue jim je rekel: »Če ste številno ljudstvo in vam je Efrájimovo pogorje pretesno, pojdite v gozdove in si jih izkrčite tam v deželi Perizéjcev in Rafájevcev!«

¹⁶ Jožefovi sinovi pa so rekli: »Pogorje samo nam ne zadostuje. Poleg tega pa imajo vsi Kánaanci, ki so naseljeni po dolinski deželi, tisti v Bet Šeánu in njegovih naseljih ter tisti v Jezreélski dolini, železne vozove.«

¹⁷ Tedaj je rekel Józue Jožefovi hiši, Efrájimu in Manáseju: »Številno ljudstvo ste, veliko moči imate; ne boste dobili samo enega žreba.

¹⁸ Vaše bo tudi pogorje. Ker pa je gozdnato, ga izkrčite in vaši bodo dohodki od njega. Tudi Kánaance boste pregnali, čeprav imajo železne vozove, čeprav so močni.«