Jeremija 51 - Slovenski standardni prevod

Sodba nad Babilonom

¹ Tako govori Gospod: Glej, proti Babilonu in proti prebivalcem Kaldeje obudim pokončevalnega duha.

² Zoper Babilon pošljem vejavce, da ga prevejajo, izropali bodo njegovo deželo, ko ga obkolijo ob dnevu nesreče.

³ Strelec naj ne napenja svojega loka in naj se ne vzdiguje v svojem oklepu. Ne prizanašajte njegovim mladeničem, z zakletvijo pokončajte vso njegovo vojsko!

⁴ Zgrudijo naj se pobiti v deželi Kaldejcev in prebodeni na njegovih cestah.

⁵ Kajti Izrael in Juda nista vdovca po svojem Bogu, Gospodu nad vojskami, čeprav je njihova dežela polna krivde pred Izraelovim Svetim.

⁶ Bežite iz srede Babilona, vsak naj reši svoje življenje, da ne boste pokončani zaradi njegove krivde. Kajti čas maščevanja je to za Gospoda, povračilo, ki mu ga plačuje.

⁷ Babilon je bil zlata čaša v Gospodovi roki, upijanil je vso zemljo. Njegovo vino so pili narodi, zato so narodi ponoreli.

⁸ Nenadoma je padel Babilon in se razbil. Tulite nad njim! Prinesite balzama za njegovo bolečino, morebiti le ozdravi.

⁹ Hoteli smo ozdraviti Babilon, pa ni ozdravel. Zapustite ga! Pojdimo vsak v svojo deželo! Kajti do neba sega njegova sodba, vzdiguje se do oblakov.

¹⁰ Gospod je razkril naša pravična dejanja. Pridite, pripovedujmo na Sionu o delu Gospoda, našega Boga!

¹¹ Izostrite puščice, napolnite tule! Gospod je prebudil duha medijskih kraljev, kajti proti Babilonu načrtuje uničenje. Zares, Gospodovo maščevanje je to, maščevanje za njegov tempelj.

¹² Vzdignite prapor proti babilonskemu obzidju, okrepite stražo, postavite stražarje, pripravite zasede! Ker Gospod načrtuje in tudi stori, kar je govoril o babilonskih prebivalcih.

¹³ Ti, ki stanuješ ob velikih vodah, ob številnih zakladih: tvoj konec je prišel, mera tvojega oderuštva je polna!

¹⁴ Gospod nad vojskami je prisegel sam pri sebi: »Zares, napolnim te z ljudmi kakor s kobilicami, da zaženejo zmagoslavni krik nad teboj.«

¹⁵ On je naredil zemljo s svojo močjo, utemeljil svet s svojo modrostjo in s svojo razumnostjo razpel nebo.

¹⁶ Ko zadoni njegov glas, zašumijo vode na nebu, on vzdiguje meglo od konca zemlje; ob dežju dela bliske in iz svojih shramb spušča veter.

¹⁷ Vsak človek je neumen, če tega ne ve, osramočen je vsak podobar zaradi rezane podobe, ker je njegova podoba prevara, ker v njej ni duha.

¹⁸ Ničeve so, smešno delo; ob času njih kaznovanja bodo uničene.

¹⁹ Vse drugačen pa je on, ki je Jakobov delež, saj je stvarnik vsega; in Izrael je rod njegove dediščine, Gospod nad vojskami mu je ime.

Božje kladivo in gora pokončevanja

²⁰ Ti si mi bil kladivo, bojno orožje; s tabo sem razbil narode, s tabo uničil kraljestva.

²¹ S tabo sem razbil konja in jezdeca, s tabo sem razbil bojni voz in voznika.

²² S tabo sem razbil moža in ženo, s tabo sem razbil starca in dečka, s tabo sem razbil mladeniča in mladenko.

²³ S tabo sem razbil pastirja in čredo, s tabo sem razbil orača in vprego, s tabo sem razbil upravitelje in glavarje.

²⁴ Poplačal bom Babilonu in vsem prebivalcem Kaldeje za vso njihovo hudobijo, ki so jo počenjali na Sionu pred vašimi očmi, govori Gospod.

²⁵ Glej, proti tebi sem, gora pokončevanja, govori Gospod, ki si pokončevala vso zemljo. Iztegnem svojo roko proti tebi, zvalim te s skalovja in te spremenim v goro pogorišča.

²⁶ S tebe ne bodo jemali vogalnega kamna ne temeljnega kamna, kajti večno opustošenje boš, govori Gospod.

Zavzetje mesta

²⁷ Vzdignite prapor na zemlji, zatrobite v rog med narodi! Posvetite narode za boj proti njemu, skličite proti njemu kraljestva Ararát, Miní in Aškenáz! Postavite poveljnika proti njemu, pripeljite kónj kot kocinastih kobilic!

²⁸ Posvetite narode za boj proti njemu, medijske kralje, njihove upravitelje, vse njihove poglavarje in vse ozemlje pod njihovo oblastjo.

²⁹ Tedaj se zemlja strese in zadrhti, ker se na Babilonu izpolnijo Gospodovi načrti, da se babilonska dežela spremeni v pustinjo, kjer nihče ne prebiva.

³⁰ Babilonski vojaki so se nehali bojevati, posedajo v trdnjavah; njihova moč usiha, postali so ženske. Njegove domove so požgali, njegovi zapahi so razbiti.

³¹ Tekač teče naproti tekaču, glasnik naproti glasniku, da sporoči babilonskemu kralju, da je njegovo mesto do kraja zavzeto,

³² da so prehodi osvojeni, da so oporišča požgali z ognjem, da so vojaki preplašeni.

³³ Zakaj tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Hči babilonska je kakor mlatišče ob času, ko ga s teptanjem ravnajo: še malo, pa pride zanjo čas žetve.

Izraelova tožba in Božje povračilo

³⁴ »Žrl me je in strl babilonski kralj Nebukadnezar, me odložil kakor prazno posodo. Požrl me je kakor zmaj, si napolnil trebuh, me pregnal iz mojih radosti.

³⁵ Nasilje nad mano in mojim mesom naj pride nad Babilon,« govori prebivalka Siona. »Moja kri nad prebivalce Kaldeje!« govori Jeruzalem.

³⁶ Zato tako govori Gospod: Glej, sam se bom pravdal zate in se maščeval zate. Izsušil bom njegovo morje, posušil njegov studenec.

³⁷ Babilon bo kup razvalin, brlog šakalom, v grozo in roganje, brez prebivalca.

³⁸ Skupaj bodo rjoveli kakor levi, renčali kakor levji mladiči.

³⁹ Ko se razvnamejo, jim priredim gostijo, jih upijanim, da bodo vriskali, da se pogreznejo v večno spanje in se več ne prebudijo, govori Gospod.

⁴⁰ Kakor jagnjeta jih popeljem v zakol, kakor ovne in kozle.

Žalostinka o Babilonu

⁴¹ Kako je bil Šešáh zavzet in osvojena krasota vse zemlje! Kako je postal Babilon groza med narodi!

⁴² Nad Babilon se je vzdignilo morje, pokrit je z navalom njegovih valov.

⁴³ Njegova mesta so postala grozota, dežela suše in pustinje, dežela, v kateri nihče ne prebiva in skozi katero noben človek ne hodi.

⁴⁴ V Babilonu kaznujem Bela in iztrgam iz njegovega žrela, kar žre. Narodi se ne bodo več stekali k njemu, tudi obzidje Babilona je padlo.

Božje ljudstvo naj se vrne domov

⁴⁵ Pojdi iz njegove srede, moje ljudstvo, vsak naj si reši življenje pred Gospodovo srdito jezo.

⁴⁶ Vaše srce naj se ne plaši, ne bojte se, ko se govorica širi po deželi; eno leto kroži ta govorica, naslednje leto druga govorica. Nasilje je v deželi in vladar je proti vladarju.

⁴⁷ Zato, glej, pridejo dnevi, ko bom kaznoval babilonske malike. Vsa njegova dežela bo osramočena in v njeni sredi bodo padali vsi njegovi pobiti.

⁴⁸ Tedaj bodo vriskali nad Babilonom nebo in zemlja in vse, kar je na njima. Kajti s severa pridejo nadenj razdejalci, govori Gospod.

⁴⁹ Tudi Babilon mora pasti za pobite Izraelce, kakor so za Babilon padli pobiti vse zemlje.

⁵⁰ Vi, ki ste ušli meču, odrinite in se ne ustavljajte! Spominjajte se že od daleč Gospoda in Jeruzalem imejte v mislih.

⁵¹ Osramočeni smo bili, ker smo poslušali sramotenje, sramota nam je zakrila obraz, ker so tujci vdrli v svete prostore Gospodove hiše.

⁵² Zato, glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko bom kaznoval njegove malike. Po vsej njegovi deželi bodo stokali ranjenci.

⁵³ Tudi če se Babilon povzdigne do neba in si napravi trdnjavo v nepristopni višini, pridejo na moj ukaz nadenj razdejalci, govori Gospod.

Konec prevzetne moči

⁵⁴ Čuj, vpitje iz Babilona, veliko razdejanje dežele Kaldejcev.

⁵⁵ Da, Gospod pustoši Babilon, preganja iz njega njegov veliki trušč. Njegovi valovi šume kakor velike vode, njihovo bučanje se razlega.

⁵⁶ Kajti razdejalec je prišel nadenj, nad Babilon: njegovi junaki so ujeti, njihovi loki so zlomljeni. Da, Gospod je Bog povračila, zagotovo poplača.

⁵⁷ Upijanil bom njegove kneze in modrece, njihove upravitelje, glavarje in junake, da se pogreznejo v večno spanje in se ne prebudijo, govori Kralj, Gospod nad vojskami mu je ime.

Babilon zravnan z zemljo

⁵⁸ Tako govori Gospod nad vojskami: Široko babilonsko obzidje bo do tal podrto, njegova visoka vrata bodo z ognjem požgana. Ljudstva se trudijo za prazen nič, narodi se mučijo za ogenj.

Zapis prerokovanja vržen v Evfrat

⁵⁹ Beseda, ki jo je ukazal prerok Jeremija Serajáju, Nerijájevemu sinu in Mahsejájevemu vnuku, ko je šel z Judovim kraljem Sedekíjem v Babilon v četrtem letu njegovega kraljevanja. Serajá je bil glavni nastanjevalec.

⁶⁰ Jeremija je vso nesrečo, ki bo prišla nad Babilon, popisal v eni knjigi: vse te besede so zapisane proti Babilonu.

⁶¹ Jeremija je rekel Serajáju: »Ko prideš v Babilon, glej, da prebereš vse te besede!

⁶² In reci: ›Gospod, ti si zagrozil temu kraju, da ga uničiš, da ne bo nihče več prebival v njem, ne človek ne živina, kajti večna puščava naj bo.‹

⁶³ Ko prebereš to knjigo do konca, priveži nanjo kamen in jo vrzi v sredo Evfrata

⁶⁴ in reci: ›Tako se pogrezne Babilon in se ne vzdigne več zaradi nesreče, ki jo spravim nadenj. – Da, obnemogli bodo.‹« Do tu so Jeremijeve besede.