Jeremija 3 - Slovenski standardni prevod

Prelom zaveze

¹ Recimo, da mož odslovi svojo ženo in gre ona od njega in se poroči z drugim: ali se bo on še vrnil k njej? Se ni ta zemlja oskrunila do kraja? Tudi ti si se vlačugala z mnogimi ljubimci: bi se rada spet vrnila k meni? govori Gospod.

² Povzdigni oči h goljavam in glej! Kje nisi občevala? Ob poteh si čakala nanje kakor Arabec v puščavi. Tako si omadeževala deželo s svojim vlačuganjem in hudobijo.

³ Zato se je deževje odmaknilo in ni bilo pomladnega dežja. Vendar si imela čelo vlačuge, prav nič sram te ni bilo.

⁴ Zdaj mi pa na lepem kličeš: »Moj oče! Ti prijatelj moje mladosti!

⁵ Ali se bo na veke jezil? Mi to zmeraj oponašal?« Glej, tako govoriš, a delaš hudobije. To znaš!

Poziv k spreobrnjenju

⁶ Gospod mi je rekel v dneh kralja Jošíja: »Ali si videl, kaj je delala odpadnica, Izrael? Hodila je na vsak visok grič in pod vsako zeleno drevo ter se tam vlačugala.

⁷ Rekel sem si: Potem ko je vse to počela, se bo vrnila k meni. Pa se ni vrnila. Juda, njena sestra verolomnica, je to opazila.

⁸ Videla je tudi, da sem odpadnico Izrael zaradi vsega njenega prešuštvovanja odslovil in ji dal ločitveni list. Toda verolomnica, njena sestra Juda, se ni bala, ampak je šla in se vlačugala še sama.

⁹ S svojim lahkomiselnim vlačuganjem je omadeževala deželo in prešuštvovala s kamnom in lesom.

¹⁰ Pri vsem tem se tudi verolomnica, njena sestra Juda, ni vrnila k meni z vsem srcem, ampak le na videz, govori Gospod.«

¹¹ Tedaj mi je Gospod rekel: Pravičnejša se je pokazala odpadnica Izrael kakor verolomnica Juda.

¹² Pojdi, oznanjaj te besede proti severu in reci: »Vrni se, odpadnica Izrael, govori Gospod. Ne bom vas več mrko gledal, kajti dobrohoten sem, govori Gospod. Ne bom se jezil na veke.

¹³ Samo priznaj svojo krivdo, da si se upirala Gospodu, svojemu Bogu, in rajši tekala k tujcem pod vsako zeleno drevo, mojega glasu pa nisi poslušala, govori Gospod.«

Mesijansko ljudstvo na Sionu

¹⁴ Vrnite se, odpadli sinovi, govori Gospod. Kajti jaz sem vaš gospodar. Vzel vas bom, enega iz mesta, dva iz družine, in vas pripeljem na Sion.

¹⁵ Dal vam bom pastirjev po svojem srcu, da vas bodo pasli z znanjem in razsodnostjo.

¹⁶ Ko se boste namnožili in narasli v deželi, tiste dni, govori Gospod, ne bodo več rekli: »Skrinja Gospodove zaveze!« Nihče ne bo pomislil nanjo, ne bodo se je spominjali in je ne pogrešali, in nove ne bodo več naredili.

¹⁷ Tisti čas bodo Jeruzalem imenovali Gospodov prestol. Tja se bodo stekali vsi narodi, h Gospodovemu imenu v Jeruzalem, in ne bodo več sledili trmi svojega hudobnega srca.

¹⁸ Tiste dni pojde Judova hiša k Izraelovi hiši in iz severne dežele prideta skupaj v deželo, ki sem jo dal v dediščino vašim očetom.

Nadaljevanje pesmi o spreobrnjenju

¹⁹ Sam pri sebi sem rekel: Kako rad bi te prištel med sinove in ti dal prijazno deželo, prelepo dediščino med narodi! Rekel sem si: »Moj oče« bi me klicala in se ne bi več obrnila od mene.

²⁰ A kakor kdaj žena izda svojega soproga, tako ste vi izdali mene, Izraelova hiša, govori Gospod.

²¹ Glas se sliši na goljavah, jok in tožbe Izraelovih sinov, ker so zašli na krivo pot, pozabili Gospoda, svojega Boga.

²² Spreobrnite se, odpadli sinovi, ozdraviti hočem vaš odpad! »Glej, prihajamo k tebi. Saj si ti Gospod, naš Bog.

²³ Zares, le prevara prihaja z gričev – ta podivjanost na hribih! Zares, le pri Gospodu, našem Bogu, je rešitev za Izraela.

²⁴ Sramotni malik je od naše mladosti žrl trud naših očetov, njihovo drobnico in govedo, njihove sinove in hčere.

²⁵ Ležati moramo v svoji sramoti, naša nečast naj nas pokrije, ker smo grešili proti Gospodu, svojemu Bogu, mi in naši očetje; od svoje mladosti do tega dne nismo poslušali glasu Gospoda, našega Boga.«