Jeremija 20 - Slovenski standardni prevod

Jeremija in Pašhúr

¹ Duhovnik Pašhúr, Imêrjev sin, ki je bil glavni nadzornik v Gospodovi hiši, je slišal, kako je Jeremija prerokoval vse to.

² Tedaj je Pašhúr dal preroka Jeremija pretepsti in ga del v okove pri gornjih Benjaminovih vratih ob Gospodovi hiši.

³ Ko je drugo jutro izpustil Jeremija iz okovov, mu je Jeremija rekel: »Gospod te ne imenuje več Pašhúr, ampak Groza vsepovsod.

⁴ Kajti tako govori Gospod: Glej, naredil bom, da boš v grozo sebi in svojim prijateljem. Ti bodo padli pod mečem svojih sovražnikov in to boš videl na svoje oči. Vsega Juda dam v roke babilonskemu kralju, ta pa jih bo odvedel v izgnanstvo v Babilon in jih pobil z mečem.

⁵ Dal bom vse bogastvo tega mesta, vse njegovo premoženje in vse njegove dragocenosti; vse zaklade Judovih kraljev bom dal v roke njihovih sovražnikov. Ti jih oplenijo, vzamejo in spravijo v Babilon.

⁶ Ti, Pašhúr, in vsi tvoji domači pojdete v ujetništvo; v Babilon prideš, tam umreš in tam boš pokopan, ti in vsi tvoji prijatelji, ki si jim prerokoval lažnivo.«

Prerokova huda stiska

⁷ Zapeljal si me, Gospod, in dal sem se zapeljati. Premočan si bil zame in si zmagal. Ves dan sem v posmeh, vsi se norčujejo iz mene.

⁸ Kadar koli govorim, moram vpiti, »Nasilje in zatiranje!« moram klicati. Zares, Gospodova beseda mi je ves dan v sramotenje in zasmeh.

⁹ Če rečem: »Ne bom ga več omenjal ne več govoril v njegovem imenu,« je v mojem srcu kakor goreč ogenj, zaprt v mojih kosteh. Trudim se, da bi ga ugasil, pa ne morem.

¹⁰ Že slišim šušljanje mnogih – groza vsepovsod –: »Naznanite ga! Naznanimo ga!« Vsi moji zaupni prijatelji prežé, da se spotaknem: »Morda se bo dal zapeljati, pa ga bomo premagali in se maščevali nad njim.«

¹¹ A Gospod je z menoj kakor strahovit junak. Zato se bodo moji preganjalci opotekli in ne bodo zmagali, zelo bodo osramočeni, ker se jim ne bo posrečilo: sramota bo večna, nepozabna.

¹² Gospod nad vojskami, ki preizkušaš pravičnega, ki vidiš obisti in srce, naj vidim tvoje maščevanje nad njimi, saj sem tebi zaupal svojo pravdo.

¹³ Pojte Gospodu, slavite Gospoda, ker rešuje življenje ubogega iz rok hudodelcev.

¹⁴ Preklet bodi dan, ko sem bil rojen, dan, ko me je mati rodila: naj ne bo blagoslovljen!

¹⁵ Preklet naj bo mož, ki je sporočil mojemu očetu: »Otrok, sin se ti je rodil,« in ga silno razveselil.

¹⁶ Naj se temu človeku godi kakor mestom, ki jih je Gospod neusmiljeno razdejal. Naj sliši vpitje zjutraj in bojni krik opoldne,

¹⁷ ker me ni umoril v materinem telesu, da bi mi mati postala grob in bi njeno telo ostalo večno noseče.

¹⁸ Zakaj sem prišel iz materinega naročja, da okušam trud in žalost, da moji dnevi minevajo v samoti?