Jeremija 18 - Slovenski standardni prevod

Jeremija pri lončarju

¹ Beseda, ki se je zgodila Jeremiju od Gospoda, rekoč:

² »Vstani, pojdi v lončarjevo hišo; tam ti bom naznanil svoje besede.«

³ Šel sem torej v lončarjevo hišo in glej, lončar je ravno delal pri lončarskem kolovratu.

⁴ Kadar se mu je posoda, ki jo je oblikoval iz gline, v roki pokvarila, je iz nje naredil drugo, kakor se je lončarju zdelo prav.

⁵ Tedaj se mi je zgodila Gospodova beseda, rekoč:

⁶ Mar ne morem, Izraelova hiša, storiti z vami kakor ta lončar? govori Gospod. Glejte, kakor je glina v lončarjevi roki, tako ste vi v moji roki, Izraelova hiša!

⁷ Včasih zagrozim kakšnemu narodu ali kraljestvu, da ga bom izruval, zrušil in ugonobil.

⁸ Če pa se tisti narod odvrne od svoje hudobije, zaradi katere sem mu grozil, mi je žal nesreče, ki sem mu jo mislil prizadeti.

⁹ Spet drugič govorim kakšnemu narodu ali kraljestvu, da ga bom zidal in sadil.

¹⁰ Če pa potem dela, kar je hudo v mojih očeh, in ne posluša mojega glasu, mi je žal dobrote, ki sem mu jo nameraval izkazati.

¹¹ Zdaj torej reci Judovim možem in jeruzalemskim prebivalcem: Tako govori Gospod: Glejte, nesrečo snujem proti vam in naklep kujem zoper vas. Odvrnite se vendar vsak od svoje hudobne poti, popravite svoje poti in svoja dela.

¹² Oni pa rečejo: »Ni govora! Po svojih mislih hočemo ravnati; vsi hočemo delati po trmi svojega hudobnega srca.«

Izrael je pozabil na Gospoda

¹³ Zato tako govori Gospod: Le povprašajte pri narodih! Kdo je že slišal kaj takega? Prav grozno reč je zagrešila devica Izraelova.

¹⁴ Mar libanonski sneg skopni na skalnatih planjavah? Mar usahnejo gorske vode, osvežujoče, žuboreče?

¹⁵ Mene pa je moje ljudstvo pozabilo, ničevim malikom zažiga kadilo. Spotaknili so se na svojih poteh, starodavnih stezah, in krenili na stranpoti, na neudelano pot.

¹⁶ Svojo deželo spreminjajo v pustinjo, v večno roganje; kdor koli gre skoznjo, zgrožen zmaje z glavo.

¹⁷ Kakor vzhodni veter jih razkropim pred sovražnikom; hrbet jim pokažem, ne obraza, ob dnevu njihove stiske.

Zarota proti Jeremiju

¹⁸ Tedaj so rekli: »Dajte, skujmo naklepe proti Jeremiju, kajti duhovnikov pouk ne bo propadel ne modrečev nasvet ne prerokova beseda. Dajte, udarimo ga z jezikom in ne menimo se za njegove besede!«

¹⁹ Zmeni se zame, Gospod, in poslušaj glas mojih tožnikov!

²⁰ Mar se dobro vrača s hudim, ker mi kopljejo jamo! Spomni se, kako sem stal pred teboj, da bi govoril v njihov prid, da bi odvrnil tvoj srd od njih.

²¹ Zato predaj njihove otroke lakoti in jih izroči oblasti meča! Njihove žene naj bodo brez otrok in vdove, njihove može naj pobere smrt, njihove mladce naj v boju pobije meč.

²² Vpitje naj odmeva iz njihovih domov, ko naglo pripelješ nadnje roparsko tolpo. Kajti jamo kopljejo, da me ujamejo, zanke nastavljajo mojim nogam.

²³ A ti, Gospod, poznaš ves njihov smrtonosni načrt proti meni. Ne odvezuj jih krivde, njih greha ne izbriši izpred svojega obličja; naj se spotaknejo pred tabo, ob času svoje jeze ukrepaj proti njim!