Jeremija 17 - Slovenski standardni prevod

Judova krivda in kazen

¹ Judov greh je zapisan z železnim pisalom, z diamantno konico vrezan na tablo njihovega srca in na rogove njihovih oltarjev.

² Še njihovi otroci se spominjajo njihovih oltarjev in njihovih ašer ob zelenem drevju, na visokih gričih,

³ v hribih in na ravnem. Tvoje imetje, vse tvoje prihranke izročim v plen, tvoje višine spričo greha na vsem tvojem ozemlju.

⁴ Svojo dediščino, ki sem ti jo dal, boš moral zapustiti. Naredil te bom za sužnja tvojih sovražnikov v deželi, ki je ne poznaš. Kajti ogenj ste vžgali v moji jezi, ki bo na veke gorel.

Modri izreki

⁵ Tako govori Gospod: Preklet mož, ki zaupa v človeka in se opira na meso, njegovo srce pa se odmika od Gospoda.

⁶ Je kakor suh grm v pustinji, ne vidi, ko pride kaj dobrega; prebiva v izsušeni puščavi, v solnati, neobljudeni deželi.

⁷ Blagoslovljen mož, ki zaupa v Gospoda in je Gospod njegovo zaupanje.

⁸ Je kakor drevo, zasajeno ob vodi, ki steza svoje korenine k potoku, ne boji se, ko pride vročina, njegovo listje ostane zeleno; v sušnem letu ne trpi pomanjkanja in ne neha roditi sadu.

⁹ Srce je zvijačnejše od vsega in zahrbtno; kdo ga more doumeti? –

¹⁰ Jaz, Gospod, preiskujem srce, preizkušam obisti, da dam vsakemu po njegovih potih in po sadu njegovih dejanj.

¹¹ Kakor jerebica, ki vali, česar ni znesla, je tisti, ki krivično pridobiva bogastvo: sredi svojih dni ga mora zapustiti in ob svojem koncu je bedak.

Juda naj zaupa v tempelj in Gospoda

¹² Prestol veličastva, vzvišen od začetka, je kraj našega svetišča.

¹³ Izraelovo upanje – Gospod! Vsi, ki te zapustijo, bodo osramočeni; v prah bodo zapisani, kateri odstopajo od tebe, ker so zapustili Gospoda, studenec žive vode.

Prerokova molitev

¹⁴ Ozdravi me, Gospod, in bom ozdravljen, reši me in bom rešen, saj si ti moja hvala.

¹⁵ Glej, oni mi pravijo: »Kje je Gospodova beseda? Naj vendar pride!«

¹⁶ Jaz se nisem izmikal, da bi bil pastir za tabo. Dneva poloma si nisem želel. Ti veš. Kar je prišlo z mojih ustnic, je bilo pred tvojim obličjem.

¹⁷ Nikar mi ne bodi za strah, ti, moje pribežališče ob dnevu nesreče!

¹⁸ Osramočeni naj bodo moji preganjalci, jaz pa naj ne bom osramočen. Oni naj osupnejo, jaz pa naj ne osupnem. Pripelji nadnje dan nesreče, z dvojnim udarcem jih zlomi!

Posvečevanje sobote

¹⁹ Tako mi je rekel Gospod: Pojdi, postavi se ob Vratih sinov ljudstva, skozi katera vstopajo in izstopajo Judovi kralji, in ob vseh jeruzalemskih vratih.

²⁰ Reci jim: Poslušajte Gospodovo besedo, Judovi kralji, vsi Judovci in vsi jeruzalemski prebivalci, ki hodite skozi ta vrata.

²¹ Tako govori Gospod: Varujte se – za vaše življenje gre! – da bi nosili breme sobotni dan in ga prinašali skozi jeruzalemska vrata.

²² Tudi ne nosite sobotni dan nobenega bremena iz svojih hiš. Ne opravljajte nobenega dela, temveč posvečujte sobotni dan, kakor sem zapovedal vašim očetom.

²³ Pa niso poslušali ne nastavili ušesa, temveč so ostali trdovratni, niso ubogali in ne sprejeli opomina.

²⁴ Če me boste zdaj res poslušali, govori Gospod, in sobotni dan ne boste prinašali nobenega bremena skozi vrata tega mesta, temveč boste sobotni dan posvečevali in ne opravljali ta dan nobenega dela,

²⁵ tedaj bodo prihajali skozi vrata tega mesta kralji in knezi, ki sedijo na Davidovem prestolu, na vozovih se bodo peljali in na konjih jahali, oni, njihovi knezi, Judovi možje in jeruzalemski prebivalci; in to mesto ostane večno naseljeno.

²⁶ Tedaj bodo prihajali iz Judovih mest, iz jeruzalemske okolice, iz Benjaminove dežele, iz Šéfele, s hribovitega sveta in iz Negeba ter prinašali žgalne, klavne, jedilne daritve in kadilo ter prinašali zahvalne daritve v Gospodovo hišo.

²⁷ Če pa me ne boste poslušali, da bi posvečevali sobotni dan, s tem da ne boste nosili bremena in sobotni dan ne hodili skozi jeruzalemska vrata, tedaj zažgem ogenj v njegovih vratih, ki požre jeruzalemske palače in ne ugasne.