Jeremija 12 - Slovenski standardni prevod

Jeremija se pritožuje Bogu

¹ Ti, Gospod, imaš prav, kadar koli se pravdam s teboj, vendar bi o nekaterih sodbah rad govoril s teboj: Zakaj je pot krivičnih uspešna? Zakaj žive v miru vsi, ki izdajalsko izdajajo?

² Zasadil si jih, pognali so korenine, rastejo in dajejo sad. Blizu si njihovim ustom, a daleč od njihovega srca.

³ Ti, Gospod, me poznaš, me vidiš, preizkusil si moje srce, da je s tabo. Izloči jih kakor ovce za zakol, določi jih za dan poboja.

⁴ Doklej naj žaluje dežela, se suši zelišče po vsem polju? Zaradi hudobije njenih prebivalcev poginjajo živina in ptice, ker pravijo: »Ne vidi naše prihodnosti.«

Bog odgovarja preroku

⁵ Če te je upehala že tekma s pešci, kako boš tekmoval s konji?! Če se le v mirni deželi čutiš varnega, kaj boš počel v goščavi Jordana?

⁶ Kajti celo tvoji bratje in hiša tvojega očeta, celo ti so te izdali, tudi ti vpijejo za tabo na vse grlo. Ne verjemi jim, čeprav lepo govorijo s tabo!

Gospodova žalostinka o razdejanju dežele

⁷ Zapustil sem svojo hišo, zavrgel svojo dediščino, ljubljenko svojega srca sem dal v roke njenih sovražnikov.

⁸ Moja dediščina je postala zame kakor lev v gozdu. Proti meni je vzdignila svoj glas, zato jo sovražim.

⁹ Moja dediščina mi je kakor pisana roparica, ptice roparice, spravite se nanjo! Dajte, zberite se, vse poljske živali, pridite žret.

¹⁰ Veliko pastirjev pustoši moj vinograd, mendrajo moj delež, spreminjajo moj ljubljeni delež v opustelo puščavo.

¹¹ V pustinjo ga spreminjajo, opustel žaluje po meni. Vsa dežela je opustošena, a nihče si tega ne jemlje k srcu.

¹² Čez vse goljave v puščavi vdirajo pokončevalci; kajti Gospod ima meč, ki žre od enega do drugega konca dežele, nobeno meso nima miru.

¹³ Sejejo pšenico, žanjejo trnje, mučijo se, pa nič ne dosežejo. Osramočeni so pri svojih žetvah zaradi Gospodove srdite jeze.

Sodba in rešitev sosednih narodov

¹⁴ Tako govori Gospod o vseh mojih hudobnih sosedih, ki segajo po dediščini, ki sem jo dal svojemu ljudstvu Izraelu: »Glej, izrujem jih iz njihove dežele in Judovo hišo izrujem iz njihove srede.

¹⁵ Potem ko jih izrujem, se jih bom spet usmilil in jih pripeljal nazaj, vsakega v njegovo dediščino in vsakega v njegovo deželo.

¹⁶ Če se potem dobro naučijo poti mojega ljudstva, da bodo prisegali pri mojem imenu: ›Kakor živi Gospod‹, kakor so učili moje ljudstvo prisegati pri Báalu, tedaj se bodo nastanili sredi mojega ljudstva.

¹⁷ Če pa ne bodo poslušali, bom takšen narod neusmiljeno izruval in uničil,« govori Gospod.