Jeremija 10 - Slovenski standardni prevod

Maliki in resnični Bog

¹ Poslušajte besedo, ki vam jo govori Gospod, Izraelova hiša!

² Tako govori Gospod: Ne učite se poti narodov in ne bojte se znamenj na nebu, kajti le pogani se jih bojijo.

³ Običaji ljudstev so namreč ničnost, le les, ki ga posekajo v gozdu in ga obrtnikova roka obdela s sekiro.

⁴ Okrasí ga s srebrom in z zlatom, pritrdi z žeblji in s kladivom, tako da ne omahne.

⁵ Maliki so kakor strašilo na polju s kumaricami, ne morejo govoriti; nositi jih morajo, ker ne morejo hoditi. Ne bojte se jih, saj ne morejo škodovati, a tudi dobro storiti ni v njihovi moči.

⁶ Nobeden ni tebi, Gospod, enak; ti si velik in veliko je tvoje ime v môči.

⁷ Kdo bi se te ne bal, kralj narodov? Zares, tebi to pritiče. Saj med vsemi modreci narodov in v vseh njihovih kraljestvih ni nobeden tebi enak.

⁸ Vsi po vrsti so neumni in bedasti, nauk o ničnostih: les je to.

⁹ Kovano srebro prinašajo iz Taršíša in zlato iz Ufáza. Delo kiparja in rok zlatarja so, višnjev in rdeč škrlat je njihovo oblačilo, vsi so delo spretnih obrtnikov.

¹⁰ Gospod pa je resnični Bog, živi Bog in večni Kralj. Od njegovega gneva se strese zemlja, narodi ne vzdržijo njegovega srda.

¹¹ Tako jim recite: »Bogovi, ki niso naredili neba in zemlje, naj izginejo z zemlje in izpod neba.«

¹² On je naredil zemljo s svojo močjo, utemeljil svet s svojo modrostjo in s svojo razumnostjo razpel nebo.

¹³ Ko zadoni njegov glas, zašumijo vode na nebu, on vzdiguje meglo od konca zemlje; ob dežju dela bliske in iz svojih shramb spušča veter.

¹⁴ Vsak človek je neumen, če tega ne ve; osramočen je vsak podobar zaradi rezane podobe, ker je njegova podoba prevara, ker v njej ni duha.

¹⁵ Ničnost so, smešno delo; ob času njih kaznovanja bodo uničene.

¹⁶ Jakobov delež ni kakor oni, saj je stvarnik vsega; in Izrael je rod njegove dediščine. Gospod nad vojskami mu je ime.

Preplah v deželi

¹⁷ Poberi s tal svojo culo, prebivalka obleganega kraja.

¹⁸ Tako namreč govori Gospod: Glej, tokrat izženem prebivalce dežele in jih spravim v stisko, da me najdejo.

¹⁹ Gorje mi zaradi mojega zloma, strašen je moj udarec! A rekel sem: To je moja bolečina, ki jo bom moral prenesti.

²⁰ Moj šotor je razdejan, vse moje vrvi so potrgane, moji otroci so odšli od mene in jih ni več. Nikogar ni, ki bi spet razpel moj šotor in razgrnil moje zastore.

²¹ Pastirji so bili suroveži, niso iskali Gospoda, zato niso imeli uspeha, vsa njihova čreda se je razkropila.

²² Čuj, glas! Glej, prihaja: silen hrup iz severne dežele, da se Judova mesta spremene v pustinjo, v brlog šakalov.

Jeremijeva molitev

²³ Vem, Gospod: človek ne usmerja svoje poti, popotnik ne določa svojih korakov.

²⁴ Kaznuj me, Gospod, vendar kakor je prav, nikar v svoji jezi, da me ne ponižaš preveč.

²⁵ Razlij svoj srd nad narode, ki te ne poznajo, nad rodove, ki ne kličejo tvojega imena. Kajti požrli so Jakoba; požrli so ga in pokončali in opustošili njegov pašnik.