Galatom 4 - Slovenski standardni prevod

¹ Pravim namreč takole: dokler je dedič še nedoleten, se nič ne razlikuje od sužnja, čeprav je gospodar vsega,

² temveč je pod varuhi in oskrbniki vse do dne, ki ga je določil oče.

³ Tako je bilo tudi z nami. Ko smo bili nedoletni, smo bili usužnjeni prvinam sveta.

⁴ Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo,

⁵ da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinovljenje.

⁶ Ker pa ste sinovi, je Bog poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: »Aba, Oče!«

⁷ Potemtakem nisi več suženj, temveč sin, če pa si sin, si tudi dedič po Bogu.

Pavlova skrb za Galačane

⁸ Toda tedaj ste služili bogovom, ki to po naravi niso, ker pač niste poznali Boga.

⁹ Zdaj pa ne samo, da ste Boga spoznali, ampak še več, tudi Bog vas je spoznal. Kako se torej obračate nazaj k tistim slabotnim in bednim prvinam, ki jim hočete spet služiti?

¹⁰ Obhajate dneve, mesece, letne čase in leta.

¹¹ Bojim se za vas, da sem se morda zaman trudil za vas.

¹² Postanite kakor jaz, bratje, prosim vas, ker sem tudi jaz postal kakor vi. Nobene krivice mi niste prizadeli.

¹³ Veste, da sem vam prvikrat oznanil evangelij v slabosti mesa.

¹⁴ To vam je bilo v preizkušnjo, a me zaradi tega niste ne zaničevali ne zavrgli, temveč ste me sprejeli kot Božjega angela, kot Kristusa Jezusa.

¹⁵ Kje je torej tisto vaše blagrovanje? Lahko vam namreč zagotovim, da bi si takrat oči izdrli in mi jih dali, ko bi bilo mogoče.

¹⁶ Potemtakem sem postal vaš sovražnik, ker sem vam govoril resnico?

¹⁷ Oni se vneto zavzemajo za vas, a ne dobrohotno; hočejo vas namreč izključiti, da bi se vi vneto zavzemali zanje.

¹⁸ Dobro pa se je vneto zavzemati za dobro vselej in ne samo tedaj, kadar sem navzoč pri vas,

¹⁹ otroci moji, ki vas ponovno rojevam v bolečini, dokler ne bo v vas izoblikovan Kristus.

²⁰ V tem trenutku bi bil rad pri vas in bi vam rad spregovoril z drugačnim glasom, ker ne vem, kaj bi z vami.

Prispodoba o Hagári in Sari

²¹ Povejte mi, vi, ki hočete biti pod postavo: ne slišite, kaj pravi postava?

²² Pisano je namreč, da je Abraham dobil dva sinova, enega od dekle in enega od svobodne.

²³ Toda sin, rojen iz dekle, se je rodil po mesu, sin pa, rojen iz svobodne, po obljubi.

²⁴ To je povedano v prispodobi: gre namreč za dve zavezi. Ena izvira s Sinajske gore in rodi za sužnost: takšna je Hagára.

²⁵ Hagára je gora Sinaj, ki je v Arabiji: ta se sklada s sedanjim Jeruzalemom, ki je suženj s svojimi otroki vred.

²⁶ Oni Jeruzalem, ki je zgoraj, pa je svoboden in ta je naša mati.

²⁷ Pisano je namreč: Razveseli se, nerodovitna, ki ne rodiš; zavriskaj in vzklikni, ki nisi v porodnih bolečinah; zakaj več je otrok zapuščene, kakor tiste, ki ima moža.

²⁸ Vi pa, bratje, ste kakor Izak otroci obljube.

²⁹ In kakor je takrat tisti, ki je bil rojen po mesu, preganjal tistega, ki je bil rojen po duhu, tako se dogaja tudi zdaj.

³⁰ Toda kaj pravi Pismo? Odpôdi deklo in njenega sina, kajti sin dekle ne bo dedoval s sinom svobodne.

³¹ Zaradi tega, bratje, nismo otroci dekle, temveč svobodne.