Estera 3 - Slovenski standardni prevod

¹ Po teh dogodkih je kralj Ahasvér povzdignil Hamedátovega sina Hamána, Agágovca. Podelil mu je visoko dostojanstvo in mu dal častni sedež pred vsemi knezi, ki so bili pri njem.

² Vsi kraljevi služabniki, ki so bili pri kraljevih vratih, so se priklanjali in padali na kolena pred Hamánom; tako je bil namreč kralj zanj ukazal. Mordohaj pa se ni klanjal in ni padal na kolena.

³ Kraljevi služabniki, ki so bili pri kraljevih vratih, so rekli Mordohaju: »Zakaj prestopaš kraljevo zapoved?«

⁴ In ko so mu prigovarjali dan na dan, pa jih ni poslušal, so to naznanili Hamánu, da bi videli, ali bo obveljal Mordohajev izgovor; rekel jim je bil namreč, da je Jud.

⁵ Ko je Hamán videl, da se mu Mordohaj ne klanja in ne pada na kolena, ga je obšlo razburjenje.

⁶ A zdelo se mu je premalo, da bi samo nad Mordohaja iztegnil roko. Ker so mu razodeli, kateremu narodu pripada Mordohaj, je Hamán iskal priložnost, da bi vse Jude, ki so prebivali po Ahasvérjevem kraljestvu, pokončal skupaj z Mordohajem.

Smrtni žreb za Jude

⁷ Prvega meseca, to je meseca nisána, v dvanajstem letu kralja Ahasvérja, so pred Hamánom metali pur, to je žreb, od dneva do dneva in od meseca do meseca, do dvanajstega meseca, ki je mesec adár.

⁸ Tedaj je Hamán rekel kralju Ahasvérju: »Obstaja ljudstvo, razkropljeno in raztreseno med ljudstvi, po vseh pokrajinah tvojega kraljestva; njihovi zakoni so drugačni od vsakega drugega ljudstva, in kraljevih zakonov ne izpolnjujejo. Ne bo dobro za kralja, če jih pusti pri miru.

⁹ Če je kralju všeč, naj se zapiše, da jih je treba uničiti. In odtehtal bom na roke zakladničarjem deset tisoč talentov srebra, da ga spravijo v kraljevo zakladnico.«

¹⁰ Tedaj si je kralj snel z roke svoj pečatni prstan ter ga dal Hamedátovemu sinu Hamánu, Agágovcu, sovražniku Judov.

¹¹ In kralj je rekel Hamánu: »Srebro ti je prepuščeno, pa tudi ljudstvo, da storiš z njim, kar je dobro v tvojih očeh.«

¹² In poklicani so bili kraljevi pisarji, prvega meseca, trinajstega dne, in bilo je napisano, kakor je Hamán ukazal kraljevim namestnikom, načelnikom vseh pokrajin ter poglavarjem vseh ljudstev, vsaki pokrajini v njeni pisavi in vsakemu ljudstvu v njegovem jeziku; napisano je bilo v imenu kralja Ahasvérja in zapečateno s kraljevim prstanom.

¹³ Pismo so po hitrih slih poslali v vse kraljeve pokrajine, naj pokončajo, pomorijo in pogubijo vse Jude, od mladeniča do starca, otroke in žene, v enem dnevu, trinajsti dan dvanajstega meseca, to je meseca adárja, in naj zaplenijo njihovo imetje.

¹⁴ Prepis pisma naj izdajo kot zakon v vsaki pokrajini in ga razglasijo vsem ljudstvom, da bi bila pripravljena na ta dan.

¹⁵ Hitri sli so urno odpotovali po kraljevem povelju, in v prestolnici Suze je bil izdan zakon. Kralj in Hamán sta sedla popivat, mesto Suze pa je bilo zbegano.