Daniel 4 - Slovenski standardni prevod

Druge Nebukadnezarjeve sanje

¹ Jaz, Nebukadnezar, sem bil zadovoljen v svoji hiši in uspešen v svoji palači.

² Imel sem sanje, ki so me preplašile. Prikazovanja na mojem ležišču in videnja moje glave so me zbegala.

³ Zato sem izdal ukaz, naj pripeljejo predme vse babilonske modrece in mi naznanijo pomen sanj.

⁴ Prišli so torej čarovniki, vedeževalci, kaldejci in zvezdogledi. Povedal sem pred njimi sanje, pa mi niso njihovega pomena razložili.

⁵ Nazadnje je stopil predme Daniel, z imenom Beltšacár, tako poimenovan po mojem bogu, in v njem je bil duh svetih bogov; pred njim sem povedal sanje:

⁶ »Beltšacár, prvak čarovnikov! Vem, da je v tebi duh svetih bogov in da ti nobena skrivnost ni pretežka. To so videnja mojih sanj, ki sem jih imel; povej mi njihov pomen!

⁷ Videnja moje glave na mojem ležišču, ki sem jih imel, so: Glej, drevo je bilo sredi zemlje, in njegova višina je bila neznanska.

⁸ Drevo je bilo veliko, postalo je močno, njegova višina je dosegla nebo in videli so ga do konca zemlje.

⁹ Njegovo listje je bilo lepo, njegov sad obilen; na njem je bilo hrane za vse in pod njim so imele senco poljske živali; na njegovih vejah so gnezdile ptice neba in od njega je dobivalo hrano vse meso.

¹⁰ Medtem ko sem imel videnje svoje glave na svojem ležišču, glej, je stražnik, sveti, stopil z neba.

¹¹ Močno je zaklical in rekel takole: ›Podrite drevo in posekajte njegove veje! Osmukajte mu listje in razmečite njegov sad! Živali naj zbeže izpod njega in ptice z njegovih vej.

¹² Samo štor z njegovimi koreninami pustite v zemlji, v okovih iz železa in brona v travi polja; rosa neba naj ga moči in z živalmi naj bo njegov delež v travi zemlje.

¹³ Naj se mu spremeni njegovo človeško srce, naj mu dajo živalsko srce; in sedem dob naj preteče nad njim!

¹⁴ Po ukazu stražnikov je to povelje in po besedi svetih ta odredba; naj živi spoznajo, da ima Najvišji oblast nad človeškim kraljestvom; in komur hoče, ga daje, pa tudi najnižjega izmed ljudi postavi nadenj.‹

¹⁵ Take sanje sem videl jaz, kralj Nebukadnezar. In ti, Beltšacár, mi povej pomen! Kajti nobeden izmed vseh modrecev v mojem kraljestvu mi ga ni mogel razložiti. Ti pa to moreš, kajti duh svetih bogov je v tebi.«

Daniel razloži sanje

¹⁶ Tedaj je bil Daniel, ki mu je bilo ime Beltšacár, za trenutek zbegan in prestrašil se je svojih misli. Kralj je spregovoril in rekel: »Beltšacár, sanje in pomen naj te ne strašijo.« Beltšacár je odgovoril in rekel: »Moj gospod, sanje naj veljajo za tvoje nasprotnike in njihov pomen za tvoje sovražnike!

¹⁷ Drevo, ki si ga videl, ki je rastlo in postalo močno, njegova višina pa je dosegla nebo in so ga videli po vsej zemlji,

¹⁸ katerega listje je bilo lepo, njegov sad pa obilen, in ki je bilo na njem hrane za vse, pod katerim so prebivale poljske živali in so na njegovih vejah bivale ptice neba,

¹⁹ to si ti, o kralj! Rastel si in postal močan; tvoja veličina je rastla in dosegla nebo in tvoja oblast je do konca zemlje.

²⁰ Potem je kralj videl, da je stražnik, sveti, stopil z neba in rekel: ›Podrite drevo in mu škodite, štor z njegovimi koreninami pa pustite v zemlji, in sicer v okovih iz železa in brona, v travi polja; in rosa neba naj ga moči in s poljskimi živalmi naj bo njegov delež, dokler sedem dob ne preteče nad njim.‹

²¹ To pa pomeni, o kralj: tak je sklep Najvišjega, ki je prišel nad mojega gospoda, kralja:

²² ›Pregnali te bodo od ljudi in pri poljskih živalih bo tvoje bivališče. Travo ti bodo dajali jesti kakor govedu in rosa neba te bo močila. Sedem dob bo preteklo nad teboj, dokler ne spoznaš, da ima Najvišji oblast nad človeškim kraljestvom ter ga daje, komur ga hoče.

²³ In da so rekli, naj se pusti štor s koreninami drevesa, pomeni: tvoje kraljestvo si bo opomoglo, brž ko spoznaš, da imajo Nebesa oblast.

²⁴ Zato, o kralj, naj ti ugaja moj nasvet: S pravičnostjo odpravi svoje grehe in z usmiljenjem do revnih svoje krivice! Tako bo tvoja blaginja trajna.‹«

Izpolnitev sanj

²⁵ Vse to je prišlo na kralja Nebukadnezarja.

²⁶ Ob koncu dvanajstih mesecev, ko se je sprehajal po kraljevi palači v Babilonu,

²⁷ je kralj spregovoril in rekel: »Ali ni to veliki Babilon, ki sem ga v moči svojega bogastva in v slavo svojega veličastva jaz sezidal za kraljevo hišo?«

²⁸ Še je bila beseda v kraljevih ustih, ko je prišel glas iz nebes: »Tebi, o kralj Nebukadnezar, se naznanja: ›Kraljestvo ti je vzeto.

²⁹ Od ljudi te bodo pregnali, pri poljskih živalih bo tvoje bivališče, travo ti bodo dajali jesti kakor govedu. Sedem dob bo preteklo nad teboj, dokler ne spoznaš, da ima Najvišji oblast nad človeškim kraljestvom in ga daje, komur ga hoče.‹«

³⁰ Še isto uro se je beseda izpolnila nad Nebukadnezarjem. Od ljudi je bil pregnan, jedel je travo kakor govedo, rosa neba je močila njegovo telo, dokler niso postali njegovi lasje kakor orlovo perje in njegovi nohti kakor ptičji kremplji.

Nebukadnezar ozdravljen

³¹ »Ob koncu dni sem jaz, Nebukadnezar, povzdignil oči v nebo in razum se mi je povrnil. Slavil sem Najvišjega, hvalil in poveličeval večno Živega: Kajti njegova oblast je večna oblast in njegovo kraljestvo je iz roda v rod.

³² Vsi prebivalci zemlje veljajo kakor nič; po svoji volji ravna z vojsko neba in s prebivalci zemlje. Ni ga, ki bi zadržal njegovo roko ali mu rekel: ›Kaj delaš?‹

³³ V tistem času se mi je povrnil razum. Slavi mojega kraljestva sta se povrnila moje veličastvo in moj sijaj. Moji svetovalci in velikaši so me poiskali, spet sem bil postavljen nad svoje kraljestvo in podeljena mi je bila še večja oblast.

³⁴ Zdaj jaz, Nebukadnezar, hvalim, slavim in poveličujem kralja nebes, kajti vsa njegova dela so resnična, njegova pota pravična. Tiste pa, ki hodijo v prevzetnosti, more tudi ponižati.«