5 Mojzes 33 - Slovenski standardni prevod

Mojzes blagoslavlja Izraelove rodove

¹ In to je blagoslov, s katerim je Mojzes, Božji mož, blagoslovil Izraelove sinove pred svojo smrtjo.

² Rekel je: »Gospod je prišel s Sinaja in se jim zasvetil s Seírja, zažarel je z gore Parán. Z njim so bili desettisoči svetih, na njegovi desnici njegova množica.

³ Resnično ljubiš ljudstva, vsi njihovi sveti so v tvoji roki: pri tvojih nogah so sedeli, sprejemali so tvoje besede.

⁴ Postavo nam je zapovedal Mojzes, jo dal v last Jakobovemu občestvu.

⁵ In vstal je kralj v Ješurúnu, ko so se zbrali poglavarji ljudstva in z njimi Izraelovi rodovi.

⁶ Živi naj Ruben in naj ne umre, njegovih mož pa naj bo majhno število!«

⁷ To velja za Juda; rekel je: »Usliši, Gospod, Judov glas in daj mu priti k njegovemu ljudstvu; s svojimi rokami naj se bojuje zanj, ti pa mu bodi pomoč proti zatiralcem!«

⁸ Za Levija je rekel: »Tvoj ›tumím‹ in tvoj ›urím‹ pripadata možu, ki ti je zvest, ki si ga preizkušal pri Masi, s katerim si se prepiral pri vodah Meríba;

⁹ ki je rekel o očetu in materi: ›Nisem ju videl,‹ ki ni poznal svojih bratov in za svoje sinove ni vedel. Zakaj izpolnjevali so tvojo besedo in se držali tvoje zaveze.

¹⁰ Jakoba učijo tvojih odlokov in Izraela tvoje postave; pokladajo kadilo pred tvoje nosnice in na tvoj oltar popolne daritve.

¹¹ Blagoslôvi, Gospod, njegovo imetje in delo njegovih rok naj ti ugaja! Stri ledja njegovim nasprotnikom in njegovim sovražnikom, da ne bodo več vstali.«

¹² Za Benjamina je rekel: »Ljubljenec Gospodov, varno prebiva, ves dan je v njegovem zavetju, med njegovimi rameni počiva.«

¹³ In za Jožefa je rekel: »Blagoslovljena od Gospoda naj bo njegova dežela z izbranimi darovi neba od zgoraj in iz globine, ki leži spodaj;

¹⁴ z izbranimi sadovi sonca in z izbranimi pridelki lune,

¹⁵ z najboljšim, kar dajejo starodavne gore, in z izbranimi darovi večnih gričev

¹⁶ in z izbranimi sadovi zemlje in njene polnosti; in milost tistega, ki biva v grmu, naj pride na Jožefovo glavo in na teme posvečenega med brati.

¹⁷ Prvemu njegovih bikov pripada čast, njegovi rogovi so bivolski rogovi; z njimi pobode ljudstva, obenem vse konce zemlje. In to so Efrájimovi desettisoči in to so Manásejevi tisoči.«

¹⁸ In za Zábulona je rekel: »Vesêli se, Zábulon, ob svojih izhodih, in Isahár v svojih šotorih!

¹⁹ Ljudstva bosta klicala na goro, tam bodo darovali prave daritve. Zakaj sesala bosta obilnost morja in zaklade, skrite v pesku.«

²⁰ In za Gada je rekel: »Blagoslovljen, ki razširjaš Gada! Kakor levinja počiva in trga ramo in teme.

²¹ Ogledal si je zase prvi kos, ker tam se je hranil vojvodov delež; in prišel je k poglavarjem ljudstva, opravil pravičnost Gospodovo in njegove odloke z Izraelom.«

²² In za Dana je rekel: »Dan je levji mladič, ki priskače iz Bašána.«

²³ In za Neftálija je rekel: »Neftáli je nasičen z milostjo in poln Gospodovega blagoslova; morje in kraje na jugu ima v lasti.«

²⁴ In za Aserja je rekel: »Blagoslovljen naj bo Aser med sinovi, naj bo ljubljenec svojih bratov, naj v olje pomaka svojo nogo.

²⁵ Železo in bron so tvoji zapahi, in kakor tvoji dnevi naj traja tvoja moč.

²⁶ Nihče ni kakor Bog Ješurúnov: po nebu se vozi tebi v pomoč in nad oblaki v svojem veličastju.

²⁷ Bog starodavni je pribežališče, spodaj so vekovite roke; pregnal je sovražnika pred tabo in rekel je: ›Pokončaj!‹

²⁸ In Izrael prebiva na varnem, sam zase je Jakobov izvir, v deželi žita in vina, in z njegovega neba kaplja rosa.

²⁹ Blagor ti, Izrael! Kdo je kakor ti? Ljudstvo, ki mu Gospod podarja zmago; on je ščit, ki ti pomaga, in meč, ki te povzdiguje. Tvoji sovražniki se ti bodo prilizovali, ti pa boš stopal po njihovih hrbtih.«