5 Mojzes 29 - Slovenski standardni prevod

Mojzesov zadnji govor Mojzes o velikih Božjih delih

¹ Mojzes je sklical ves Izrael in jim rekel: Videli ste vse, kar je Gospod v egiptovski deželi pred vašimi očmi storil faraonu, vsem njegovim služabnikom in vsej njegovi deželi:

² velike preizkušnje, ki so jih videle tvoje oči, znamenja in tiste velike čudeže.

³ Toda Gospod vam do tega dne ni dal srca, da bi umeli, oči, da bi videli, in ušes, da bi slišali.

⁴ Štirideset let sem vas vodil po puščavi. Vaša oblačila niso razpadla na vas in tvoje obuvalo ni razpadlo na nogi.

⁵ Kruha niste jedli in vina in opojne pijače niste pili, da bi spoznali, da sem jaz Gospod, vaš Bog.

⁶ Ko ste prišli v ta kraj, sta šla proti vam v boj hešbónski kralj Sihón in bašánski kralj Og, pa smo ju pobili.

⁷ Zavzeli smo njuno deželo in jo dali v dedno posest Rúbenovcem, Gádovcem in polovici Manásejevega rodu.

⁸ Držite se besed te zaveze in jih izpolnjujte, da boste imeli uspeh pri vsem, kar delate!

Zaveza je resna stvar

⁹ Vi vsi stojite danes pred Gospodom, svojim Bogom: vaši rodovni poglavarji, starešine, nadzorniki, vsi Izraelovi možje,

¹⁰ vaši otroci, vaše žene in tvoj tujec, ki je sredi tvojega tabora, od tega, ki ti seka drva, do tistega, ki ti nosi vodo,

¹¹ da stopiš v zavezo Gospoda, svojega Boga, in v njegovo zakletev, ki jo Gospod, tvoj Bog, danes sklepa s teboj,

¹² da te danes postavi za svoje ljudstvo in da bo on tvoj Bog, kakor ti je obljubil in kakor je prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu.

¹³ Toda te zaveze in te zakletve ne sklepam samo z vami,

¹⁴ ampak tako s tem, ki stoji danes tu z nami pred Gospodom, našim Bogom, kakor tudi s tistim, ki ga danes ni tukaj z nami.

¹⁵ Saj veste, kako smo prebivali v egiptovski deželi in kako smo hodili sredi narodov, mimo katerih ste šli.

¹⁶ Videli ste njihove ostudnosti in malike, les in kamen, srebro in zlato, ki so pri njih.

¹⁷ Naj ne bo med vami moškega ali ženske ali družine ali rodu, katerega srce bi se danes odvrnilo od Gospoda, našega Boga, da bi šel služit bogovom tistih narodov. Naj ne bo med vami korenine, ki rodi strup in pelin.

¹⁸ Naj se nihče, ki sliši besede te zakletve, ne blagoslavlja v svojem srcu in naj ne reče: »Srečen bom, čeprav bom hodil v zakrknjenosti svojega srca.« To bi pogubilo namakano in suho hkrati.

¹⁹ Gospod mu ne bo hotel odpustiti, ampak se bo vnela Gospodova jeza in njegova gorečnost proti temu človeku, in vse prekletstvo, zapisano v tej knjigi, se bo zgrnilo nadenj in Gospod bo izbrisal njegovo ime izpod neba.

²⁰ Gospod ga bo v njegovo nesrečo izločil iz vseh Izraelovih rodov po prekletstvih zaveze, ki je zapisana v tej knjigi postave.

Bog uresničuje grožnje

²¹ Prihodnji rod, vaši sinovi, ki nastopijo za vami, in tujec, ki pride iz daljne dežele, bodo rekli, ko bodo videli nadloge te dežele in bolezni, s katerimi jo je udaril Gospod:

²² »Vsa zemlja je žveplo in sol in pogorišče; nihče je ne obseja, nič ne poganja, nobena trava ne raste na njej, kakor po razdejanju Sódome in Gomóre, Adme in Cebojíma, ki jih je Gospod razrušil v svoji jezi in srdu.«

²³ In vsi narodi bodo rekli: »Zakaj je Gospod tako storil tej deželi? Kaj pomeni razvnetje te velike jeze?«

²⁴ In rekli bodo: »Ker so zapustili zavezo Gospoda, Boga svojih očetov, ki jo je sklenil z njimi, ko jih je izpeljal iz egiptovske dežele.

²⁵ Šli so in služili drugim bogovom in se jim priklanjali, bogovom, ki jih niso poznali in ki jim jih ni določil.

²⁶ Zato se je vnela Gospodova jeza proti tej deželi, da je spravil nadnjo vse prekletstvo, ki je zapisano v tej knjigi.

²⁷ V jezi in srdu in veliki togoti jih je Gospod izruval iz njihove zemlje in jih pahnil v drugo deželo, kakor je danes.«

²⁸ Skrivne reči pripadajo Gospodu, našemu Bogu, kar pa je razodeto, je na veke za nas in za naše sinove, da bi izpolnjevali vse besede te postave.