4 Mojzes 17 - Slovenski standardni prevod

¹ Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

² »Reci Eleazarju, sinu duhovnika Arona, naj pobere kadilnice s pogorišča, ker so posvečene; ogenj pa naj strese proč.

³ Kadilnice teh mož, ki so si z grehom zapravili življenje, naj prekujejo, iz njih naredijo kovane kose pločevine in z njimi prevlečejo oltar. Kajti prinašali so jih pred Gospoda in so posvečene. Naj bodo v znamenje Izraelovim sinovom.«

⁴ Duhovnik Eleazar je vzel bronaste kadilnice, ki so jih prinesli ti, ki so zgoreli, in prekovali so jih za oltarno prevleko

⁵ v spomin Izraelovim sinovom, naj se nepoklicani, ki ni iz Aronovega potomstva, nikoli ne približa, da bi zažigal kadilo pred Gospodom, da se mu ne zgodi kakor Korahu in njegovi družbi. Eleazar je storil, kakor mu je Gospod naročil po Mojzesu.

Ljudstvo se upre

⁶ Naslednji dan je vsa skupnost Izraelovih sinov godrnjala čez Mojzesa in Arona. Rekli so: »Pomorila sta Gospodovo ljudstvo.«

⁷ Ko pa se je skupnost zbirala zoper Mojzesa in Arona, sta se obrnila proti shodnemu šotoru in glej, pokril ga je oblak in prikazalo se je Gospodovo veličastvo.

⁸ Mojzes in Aron sta prišla pred shodni šotor.

⁹ Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

¹⁰ »Umaknita se iz te skupnosti! Na mah jih bom pokončal.« Tedaj sta padla na obraz.

¹¹ Mojzes je rekel Aronu: »Vzemi kadilnico, daj vanjo ogenj z oltarja, nanj položi kadilo in hitro nesi k skupnosti, da opraviš spravo zanjo! Kajti prišla je jeza od Gospoda, začela se je kuga.«

¹² Aron je vzel, kakor je Mojzes naročil, in tekel v sredo občestva in glej, med ljudstvom se je že začela kuga. Naložil je kadilo in opravil spravo za ljudstvo.

¹³ Postavil se je med mrtve in žive in kuga je prenehala.

¹⁴ Za kugo jih je poleg tistih, ki so umrli zaradi Koraha, umrlo štirinajst tisoč sedemsto.

¹⁵ Potem se je Aron vrnil k Mojzesu k vhodu v shodni šotor; kuga je prenehala.

Aronova palica ozeleni

¹⁶ Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

¹⁷ »Govôri Izraelovim sinovom in vzemi od njih dvanajst palic, po eno od vsake očetne hiše, od vseh njihovih knezov po njihovih očetnih hišah! Zapiši ime vsakega na njegovo palico!

¹⁸ Na Levijevo palico napiši Aronovo ime, kajti na vsakega poglavarja očetne hiše pride po ena palica!

¹⁹ Polôži jih v shodni šotor pred pričevanje, kjer se shajam z vami.

²⁰ Palica tistega moža, ki ga izberem, bo ozelenela. Tako odpravim od sebe godrnjanje, s katerim vaju nadlegujejo Izraelovi sinovi.«

²¹ Mojzes je govoril Izraelovim sinovom in vsi njihovi knezi so mu izročili vsak po eno palico, po en knez iz vsake očetne hiše, dvanajst palic; tudi Aronova palica je bila med njimi.

²² Mojzes je palice položil pred Gospoda v šotoru pričevanja.

²³ Ko je naslednji dan prišel v šotor pričevanja, glej, je Aronova palica, za Levijevo hišo, zelenela: pognala je brstje, nastavila cvetove in rodila mandeljne.

²⁴ Mojzes je prinesel vse palice izpred Gospoda k vsem Izraelovim sinovom. Videli so in vzeli vsak svojo palico.

²⁵ Gospod pa je rekel Mojzesu: »Nesi Aronovo palico nazaj pred pričevanje, da se shrani v znamenje za upornike; tako boš napravil konec njihovemu godrnjanju čezme, da ne bodo umrli.«

²⁶ Mojzes je to storil; kakor mu je Gospod zapovedal, tako je storil.

²⁷ Izraelovi sinovi pa so rekli Mojzesu: »Glej, ginemo, izgubljeni smo, vsi smo izgubljeni.

²⁸ Kdor koli se preveč približa Gospodovemu prebivališču, umre. Ali naj vsi pomremo?«